Zakaj bi se morali več pogovarjati o pojavu multiplih primarnih tumorjev pri enem bolniku? Katere so ključne težave v obravnavi in kako bolnike optimalno obravnavati? Odgovarja doc. dr. Mirjana Rajer, dr. med., spec. internistične onkologije in onkologije z radioterapijo s KO za hematologijo UKC Ljubljana.
Dopolnilno sistemsko zdravljenje se premika še v zgodnejše stadije bolezni, pri katerih obstaja veliko tveganje za ponovitev bolezni. Kako sistemska terapija spreminja preživetja bolnikov? Katere so zadnje novosti v zdravljenju in kakšne spremembe se obetajo v prihodnosti?
V nedavno objavljeni raziskavi REFLECT so proučevali izide zdravljenja prvega reda pri napredovalem ali razsejanem EGFR-mutiranem NDRP. Predstavljamo rezultate analize slovenske kohorte, ki je vključevala podatke 120 bolnikov, zdravljenih na Kliniki Golnik, Onkološkem inštitutu Ljubljana in Oddelku za pljučne bolezni UKC MB.
Dr. Simona Borštnar, dr. med., spec. interne medicine in internistične onkologije z OI Ljubljana je izbrala in povzela letošnje ESMO novosti. Predstavljeni rezultati med drugim umeščajo četrti zaviralec CDK 4/6 v zdravljenje razsejanega raka dojk in prispevajo dokaze o učinkovitosti ZIKT brez dodane kemoterapije pri zgodnjem trojno negativnem raku dojk.
Nespecifični in raznoliki simptomi raka debelega črevesa in danke lahko predstavljajo izziv. Kam usmeriti pozornost in katera je najbolj optimalna pot do hitre in dokončne potrditve bolezni? Odgovarja prim. Zdenko Kikec, dr. med., specialist interne medicine, vodja onkološke ambulante v SB Slovenj Gradec.
Katere raziskave so na letošnjem kongresu ESMO pritegnile največ pozornosti? Marija Ivanović, dr. med., spec. internistične onkologije, predstavi raziskavo o vplivu onesnaženosti zraka na nastanek pljučnega raka pri nekadilcih ter komentira ugotovitve raziskav INCREASE, FLAURA, CodeBreak-200, INSIGHT-2, IPSOS, KEYNOTE-189 in -404 ter IFCT-1701.
Z nevronskimi mrežami in strojnim učenjem je mogoče mejne lezije hitreje in prej opredeliti, razlaga Branko Pirš, dr. med., spec. dermatovenerologije iz Dermacentra. Kateri so trenutni izzivi klinični uporabe? Je to prihodnost zgodnjega odkrivanja kožnih tumorjev?
Raziskovalci so odkrili pomembne razlike v črevesni mikrobioti med moškimi z rakom prostate in tistimi z benignimi spremembami prostate. Gre za največjo prospektivno klinično raziskavo s tega področja. Kaj so vzroki razlik? In predvsem kakšna je uporabna vrednost novih dokazov?
Zbrali smo pregledno opredelitev HER2-nizkega raka dojk in rezultate raziskave, ki postavljajo nov standard zdravljenja bolnic z neoperabilnim/razsejanim rakom dojk z nizkim izražanjem HER2. Infografiko je pripravila Kaja Cankar, dr. med., z Onkološkega inštituta Ljubljana.
Strokovna direktorica Onkološkega inštituta Ljubljana izr. prof. dr. Irena Oblak, dr. med., in predstojnica sektorja internistične onkologije prof. dr. Janja Ocvirk, dr. med., sta pripravili izčrpen pregled novosti pri zdravljenju prebavnih rakov, ki so zaznamovale nedavno Šolo tumorjev prebavil.
Letošnji kongres Evropskega združenja za hematologijo (EHA) je spremljala Frosina Krstanoska, dr. med., spec. interne medicine in hematologije ter FECSM iz SB Slovenj Gradec. Pod drobnogled je vzela biološke in translacijske raziskave o kronični limfocitni levkemiji (KLL).
Ugledni francoski urolog prof. dr. Arnauld Villers, dr. med., je na kongresu EAU22 v Amsterdamu strnil njegove najpomembnejše zaključke. Posebej za slovenske kolege je pripravil kratek povzetek. Dotaknil se je zgodnjega odkrivanja raka prostate, aktivnega nadzora, fokalne terapije in novih kriterijev za opredelitev bolnikov z visokim tveganjem.
Zakaj pri kirurškem zdravljenju raka prostate izvajamo pelvično limfadenektomijo, v katerih primerih je ta smiselna in kakšna je njena terapevtska vrednost, razlaga Uroš Bele, dr. med., spec. urologije in FEBU z Univerzitetne klinike za urologijo LKH Gradec. Gre za eno izmed vročih tem nedavnega Slovenskega urološkega kongresa.
Na 8. mednarodnem kongresu COMy 2022 se je diseminirani plazmocitom ponovno izkazal za vročo temo hematoloških srečanj. Katera vprašanja so najbolj odmevala in na katere dileme pri zdravljenju smo dobili nove odgovore? Piše prim. Nataša Fikfak, dr. med., spec. hematologije.
V predoperativno in kirurško zdravljenje lokalno napredovalega in recidivnega raka danke so bile uvedene pomembne novosti. Še vedno pa imajo te operacije veliko morbiditeto in negativen vpliv na kakovost življenja bolnikov. Piše dr. Erik Brecelj, dr. med., spec. abd. in spl. kirurgije z OI Ljubljana.
Kako slovenska priporočila za obravnavo rakov glave in vratu živijo v praksi, smo vprašali njihovega prvega avtorja, prof. dr. Primoža Strojana, dr. med., iz Onkološkega inštituta Ljubljana. Kritično je ocenil, da zahteva diagnostika, sploh pri bolnikih z obsežnejšo boleznijo, nekaj več odgovornega, natančnega pristopa.
Letošnji kongres ASCO je spremljala Urška Janžič, dr. med., spec. internistične onkologije s Klinike Golnik, ki je povzela in pokomentirala ključne novosti v zdravljenju nedrobnoceličnega raka pljuč (NDRP). V katerih stadijih bolezni je bilo največ premikov v zdravljenju?
Katera je ena izmed pomembnejših pridobitev konziliarne obravnave bolnikov z RGV? Česa ne sme manjkati med bolnikovo dokumentacijo, potrebno za konzilij? Katere diagnostične preiskave so nujnost, katere pa lahko izpustimo in kdaj? Oglejte si strnjen povzetek ključnih priporočil.
Kongres ASH 2021 prinaša nove odgovore na to, kako zdraviti bolnike glede na stopnjo tveganja in kakšne so nove možnosti zdravljenja ponovljene in/ali rezistentne bolezni. Prispevek, ki vključuje tudi preglednico o učinkovitosti novih pristopov k zdravljenju, je pripravil Zlatko Roškar, dr. med., predstojnik Oddelka za hematologijo UKC Maribor.
Pripravili smo pregled najpomembnejših raziskav faze 3 in aktualne podatke razdelili v dva sklopa. Prvi sklop pokriva bolnice z zgodnjim TNRD, drugi sklop pa bolnice z inoperabilnim lokalno napredovalim oziroma razsejanim TNRD. Preglednico sta pripravili Kaja Cankar, dr. med., in doc. dr. Erika Matos, dr. med., z Onkološkega inštituta Ljubljana.
Kakšne spremembe prinaša NGS v analizi vzorcev tkiv pljučnega raka, razloži prim. Izidor Kern, dr. med., spec. patologije, vodja laboratorija za citologijo in patologijo na Kliniki Golnik, ki odgovarja tudi, kakšno bo mesto patologije v prihodnosti in na katere izzive še išče odgovore.
Doc. dr. Boštjan Lanišnik, dr. med., predstojnik Klinike za otorinolaringologijo ter kirurgijo glave in vratu na UKC Maribor predstavlja podatke o etioloških dejavnikih razvoja rakov glave in vratu (RGV), o predrakastih spremembah, ki zahtevajo ukrepanje ter o najpogosteje spregledanih simptomih.
Kateri so ključni kazalniki uspešnosti operativnih posegov ter s katerimi izzivi se srečujejo pri posegih pljučnega raka, odgovarja doc. dr. Tomaž Štupnik, dr. med., predstojnik KO za torakalno kirurgijo UKC Ljubljana. Spregovoril je tudi o prihodnosti operacij, ki ne bo odvisna le od nove tehnologije in operativnih metod.
Raziskava Sherlock-Lung ameriškega Nacionalnega inštituta za raka je osvetlila gensko ozadje pljučnega raka pri bolnikih, ki niso nikoli kadili. Kakšne podtipe je razkrilo sekvenciranje celotnega genoma in kako bi lahko nove ugotovitve vplivale na razvoj natančnejšega zdravljenja?
Uroš Četina, dr. med., specialist urologije iz Splošne bolnišnice Celje se je poglobil v spremembe, ki jih letošnje smernice EAU prinašajo na področju nemišično invazivnega raka sečnega mehurja. Katera področja obravnave se najbolj intenzivno spreminjajo?