Na kongresu ASCO je odmevala raziskava, ki bi lahko predstavljala nov standard zdravljenja za bolnike z rKORP s prisotnimi mutacijami BRCA, a znova na račun večje toksičnosti. O iskanju optimalnega ravnovesja med pretiranim in premalo invazivnim zdravljenjem, tudi v luči komorbidnosti starejših bolnikov, je spregovorila dr. Mojca Humar, dr. med., spec. internistične onkologije iz SB Nova Gorica.
Dopolnilno sistemsko zdravljenje se premika še v zgodnejše stadije bolezni, pri katerih obstaja veliko tveganje za ponovitev bolezni. Kako sistemska terapija spreminja preživetja bolnikov? Katere so zadnje novosti v zdravljenju in kakšne spremembe se obetajo v prihodnosti?
Na letošnjem kongresu ASCO je bilo predstavljenih veliko pomembnih raziskav, ki bodo spreminjale redno klinično prakso tudi na področju zdravljenja raka pljuč. Katja Mohorčič, dr. med., spec. pnevmologije iz Klinike Golnik, je komentirala raziskave iz zdravljenja perioperativnega resektabilnega in metastatskega NDRP, izpostavila pa je tudi nekaj inovativnih pristopov v zdravljenju.
Mednarodna raziskava POSITIVE je iskala odgovor na vprašanje, ali začasna prekinitev hormonske terapije pri posameznicah z željo po zanositvi poslabša izide zdravljenja. Rezultate je pokomentirala sodelujoča avtorica dr. Simona Borštnar, dr. med., spec. interne medicine in internistične onkologije z OI Ljubljana.
Kaj so prednosti stereotaktične radioterapije jetrnih metastaz in primarnih jetrnih tumorjev? Kakšne izzive prinaša ta metoda? Kako se rezultati njenega izvajanja na OI Ljubljana primerjajo s podatki iz literature? Odgovore so strnile tri specialistke onkologije z radioterapijo: izr. prof. dr. Irena Oblak, dr. med., Nina Boc, dr. med., in mag. Ajra Šečerov Ermenc, dr. med.
Še nikoli do zdaj pri PKMC ni bilo toliko napredka v terapiji in izboljšanju preživetja kot zadnja leta, predvsem na račun zdravljenja GVHD. Na 49. letnem srečanju Evropske skupine za transplantacije (EBMT) smo predstavili tudi lastne izkušnje zdravljenja z ruksolitinibom pri najtežji skupini bolnikov z endotelijsko disfunkcijo po PKMC. Piše Polona Novak, dr. med.
Dušanka Vidovič, dr. med., spec. interne medicine in pnevmologije, je na srečanju Združenja pnevmologov Slovenije predstavila obravnavo bolnikov s sumom na pljučnega raka na Oddelku za pljučne bolezni UKC Maribor, kjer odkrijejo približno 10 % novoodkritih pljučnih rakov v Sloveniji. Kako primerljivi so podatki o preživetju v primerjavi z registrom raka?
Asist. mag. Ajra Šečerov Ermenc, dr. med., specialistka onkologije z radioterapijo z Onkološkega inštituta Ljubljana je strnila aktualne dokaze o prispevku radioterapije k uspehom zdravljenja rakov danke in analnega kanala, požiralnika ter trebušne slinavke. V prihodnje bo na teh področjih še vidnejše mesto dobila novejša tehnika zdravljenja z obsevanjem.
Tanja Ovčariček, dr. med., doc. dr. Erika Matos, dr. med., Maša Auprih, dr. med., dr. Simona Borštnar, dr. med., Eva Godina, dr. med., in doc. dr. Ivica Ratoša, dr. med., so imena, ki jih najdemo med sodelujočimi avtorji na letošnjem kongresu ASCO. Zbrali smo povzetke njihovega raziskovalnega dela s področja zdravljenja raka dojk.
Z nevronskimi mrežami in strojnim učenjem je mogoče mejne lezije hitreje in prej opredeliti, razlaga Branko Pirš, dr. med., spec. dermatovenerologije iz Dermacentra. Kateri so trenutni izzivi klinični uporabe? Je to prihodnost zgodnjega odkrivanja kožnih tumorjev?
Pri katerih bolnicah s tumorjem T1 lahko biopsijo varovalne bezgavke varno izpustimo? Odgovor so prispevali težko pričakovani rezultati raziskave SOUND, prvič predstavljeni na konferenci St. Gallen. Povzetek je pripravil doc. dr. Andraž Perhavec, dr. med., spec. splošne kirurgije z OI Ljubljana.
Po 15 letih spremljanja je bila umrljivost vseh bolnikov zaradi raka prostate majhna ne glede na izbrano obravnavo, tj. aktivno opazovanje, kirurški poseg z radikalno prostatektomijo ali radioterapijo, sporočajo rezultati raziskave ProtecT, predstavljeni na nedavnem kongresu EAU. Prikazali smo vzporedne rezultate.
Število bolnikov, ki so jim v preteklosti diagnosticirali raka, nato pa so jim diagnosticirali novo obliko raka, narašča. Katere skupine so imele večjo verjetnost za novo diagnozo raka? Objavljamo ključne ugotovitve nedavno objavljenega poročila v reviji JAMA Oncology.
Za nekatere bolnice z rakom dojk bo možnost obsevanja s protoni pomenila pomembno znižanje individualnega tveganja za pojav življenjsko ogrožajočega neželenega učinka. O potencialih odprave poznih posledic zdravljenja piše doc. dr. Ivica Ratoša, dr. med., spec. onkologije z radioterapijo z OI Ljubljana.
Rezultati raziskav, ki so pokazale, da sočasna uporaba treh vrst zdravljenja v primerjavi s standardnim dvotirnim zdravljenjem lahko podaljša celokupno preživetje bolnikov z novoodkritim razsejanim hormonsko občutljivim rakom prostate, so spodbudili Ameriško združenje za klinično onkologijo k posodobitvi smernic.
Kaj o tem obetajočem prognostičnem in potencialno prediktivnem biomarkerju pravijo raziskave in kako so se dokazi prenesli v klinično prakso? Kdaj bi bilo pri bolnikih z rakom debelega črevesa in danke najbolj optimalno preverjati ctDNA? Infografika zajema predstavitev prednosti in omejitev, kot jih je ponudil kongres ASCO GI.
Z današnjimi zdravili lahko omogočimo presaditev s krvotvornimi matičnimi celicami (PKMC) tistim bolnikom, ki jim to zdravljenje najbolj koristi. Vstopili smo v novo ero zdravljenja, ki temelji na preprečevanju bolezni gostitelja proti presadku (GVHD), varnosti in kvaliteti ter izboljšanju preživetja bolnikov s krvnimi obolenji, razlaga Polona Novak, dr. med., spec. hematologije s KO za hematologijo UKC Ljubljana.
Ena izmed pomembnih tem zadnjega srečanja SABCS je bila obravnava bolnikov z rakom dojk, pri katerem bolezen po zdravljenju z zaviralci CDK 4/6 napreduje. Rezultate izpostavljenih raziskav sta predstavili doc. dr. Erika Matos, dr. med., specialistka interne medicine in internistične onkologije, ter Kaja Cankar, dr. med., specializantka internistične onkologije z OI Ljubljana.
Kakšne izide v zdravljenju dosegamo danes s SBRT v zdravljenju raka pljuč, kako nam uspeva premikati meje v zdravljenju in kaj se na tem področju obeta v prihodnosti, je razložila doc. dr. Jasna But Hadžić, dr. med., spec. onkologije z radioterapijo z Onkološkega inštituta v Ljubljani.
Na zadnjem kongresu Ameriškega združenja za hematologijo (ASH) so med predstavljenimi novostmi v zdravljenju krvnih bolezni izstopali novi podatki evropskega registra o značilnostih zdravljenja kronične mieloične levkemije po blastni preobrazbi in ugotovitve o zdravljenju Waldenströmove makroglobulinemije, predstavili pa so tudi podatke iz resničnega okolja o zdravljenju kronične limfocitne levkemije. Kongres je spremljala Romana Rotdajč, dr. med., spec. interne medicine iz SB Murska Sobota.
Onkološki inštitut Ljubljana je eden izmed 221 centrov iz 35 držav, sodelujočih v raziskavi faze III, ki je primerjala atezolizumab v monoterapiji in v kombinaciji s kemoterapijo na osnovi platine pri bolnikih z rakom urotelija. Soavtorica raziskave, asist. dr. Marina Mencinger, dr. med., spec. interne medicine, je predstavila rezultate s kongresa ASCO GU.
Kaj sporočajo najpomembnejše raziskave pri oligometastatskem raku prostate? Kje zaenkrat beležimo najvišjo stopnjo dokazov? Katera vprašanja ostajajo neodgovorjena? Doc. dr. Helena Barbara Zobec Logar, dr. med., spec. radioterapije in onkologije, je predstavila najbolj relevantna dosedanja spoznanja.
Doc. dr. Boštjan Lanišnik, dr. med., predstojnik Klinike za otorinolaringologijo ter kirurgijo glave in vratu na UKC Maribor predstavlja podatke o etioloških dejavnikih razvoja rakov glave in vratu (RGV), o predrakastih spremembah, ki zahtevajo ukrepanje ter o najpogosteje spregledanih simptomih.
Zakaj pri kirurškem zdravljenju raka prostate izvajamo pelvično limfadenektomijo, v katerih primerih je ta smiselna in kakšna je njena terapevtska vrednost, razlaga Uroš Bele, dr. med., spec. urologije in FEBU z Univerzitetne klinike za urologijo LKH Gradec. Gre za eno izmed vročih tem nedavnega Slovenskega urološkega kongresa.
V infografiki predstavljamo, koga, kako in kdaj testiramo. Katera je optimalna metoda testiranja, koliko časa je potrebno za testiranje, kako sporočamo in interpretiramo rezultate ter kdaj bolnike vnovično testiramo? Pregled je pripravil prim. Izidor Kern, dr. med., spec. patologije s Klinike Golnik.