Perioperativno zdravljenje MIBC: pri kom, kdaj in kako
Imunoterapija vse bolj spreminja zdravljenje MIBC. Kateri bolniki imajo od nje največjo dobrobit? Kako imunoterapijo optimalno vključiti v kirurško zdravljenje in kakšna je pri izbiri bolnikov vloga biooznačevalcev? V sodelovanju z asist. dr. Luko Čavka, dr. med., spec. internistične onkologije z Oddelka za onkologijo UKC Maribor, smo pripravili strnjen pregled aktualnih dognanj.
Zdravljenje TNRD v dobi konjugatov protitelo-zdravilo
Doc. dr. Simona Borštnar, dr. med., spec. interne medicine in internistične onkologije z OI Ljubljana, predstavlja rezultate raziskav, ki so tri konjugate protitelo-zdravilo umestile med pomembne terapevtske možnosti pri zdravljenju trojno negativnega raka dojk (TNRD). Kakšno je trenutno mesto teh zdravil v klinični praksi in kakšni so obeti za njihovo nadaljnjo uporabo v prihodnosti?
Klinična pot bolnikov z iCCA
Algoritem celostne obravnave bolnikov z intrahepatičnim holangiokarcinomom (iCCA) je del Klinične poti diagnostike in zdravljenja bolnika s holangiokarcinomom, objavljene v zadnji številki revije Gastroenterolog. Avtorica je Mirjana Pavlova Bojadžiski, dr. med., spec. internistične onkologije s KO za gastroenterologijo Interne klinike UKC Ljubljana.
Po dveh desetletjih na pragu sprememb
Neoadjuvantno in adjuvantno zdravljenje z imunoterapijo nakazuje pomemben premik v obravnavi bolnikov z raki glave in vratu. Rezultate raziskav KEYNOTE-689 in NIVOPOSTOP, njun vpliv na dosedanji terapevtski standard in izzive intenzifikacije zdravljenja predstavlja prof. dr. Primož Strojan, dr. med., spec. onkologije z radioterapijo z OI Ljubljana.
Spreminja se terapevtski pristop pri napredovalem TNRD
Kaj prinašajo konjugati protitelo-zdravilo (ADC, antibody-drug conjugates) pri zdravljenju napredovalega TNRD? Kateri ADC so pokazali najboljše rezultate v primerjavi s kemoterapijo? Kako kombinacije ADC in imunoterapije širijo možnosti zdravljenja? In zakaj postajata ključna izziva odpornost proti zdravljenju in izbira zaporedja ADC?
Klinična pot bolnika z MIBC
Standardno zdravljenje MIBC ostaja radikalna cistektomija s področno limfadenektomijo in derivacijo urina, z ali brez uvodnega sistemskega zdravljenja. Klinično pot zdaj dopolnjuje perioperativno zdravljenje z imunoterapijo v kombinaciji s kemoterapijo ali konjugati protitelo-zdravilo. Algoritem, ki smo ga pripravili z asist. dr. Miho Puklom, dr. med., spec. urologije, FEBU, z OI Ljubljana, umešča te novosti in prinaša predlagane časovnice zdravljenja.
Sporočanje slabe novice sodi med najtežje vrste komunikacije
»Mi prinašamo novice, ki trajno spreminjajo življenje. Sporočamo, da se je žena spremenila v vdovo, da je mama ostala brez sina, da smo potrdili maligno bolezen z zelo slabo prognozo. Zavedati se moramo pomembnosti trenutka in pomembnosti načina posredovanja teh sporočil svojim bolnikom in njihovim svojcem,« je povedala prim. Simona Repar Bornšek, dr. med., spec. družinske medicine iz ZD Ljubljana. Z njo smo iskali pristope, ki olajšajo najtežjo vrsto komunikacije v medicini.
Imunoterapija pri RGV: napredek in nova vprašanja
Kako lahko vključitev imunoterapije v kurativno zdravljenje lokoregionalno napredovalega raka glave in vratu (RGV) izboljša dosedanje skromne izide? Preskušanja s pembrolizumabom kažejo podaljšanje preživetja brez dogodka, vendar brez vpliva na lokoregionalni nadzor bolezni. Vprašanja, ki jih odpira prelomna raziskava, predstavlja izr. prof. dr. Cvetka Grašič Kuhar, dr. med., spec. internistične onkologije z OI Ljubljana.
Nova klinična pot za bolnike z RGV
Novosti v sistemskem zdravljenju bolnikov z RGV po oceni izr. prof. dr. Roberta Šifrerja, dr. med., spec. otorinolaringologije s Klinike za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo UKC Ljubljana, ne zmanjšujejo pomena kirurgije. Ne samo da njena vloga ostaja osrednja, ampak postaja tudi kompleksnejša in tesneje vpeta v multidisciplinarno obravnavo bolnikov.
Neoadjuvantno sistemsko zdravljenje raka debelega črevesa in danke
Opredelitev bolnikov, ki imajo največjo dobrobit od neoadjuvantnega sistemskega zdravljenja, ter odločanje o obsegu lokalnega zdravljenja ob dobrem odzivu sta ključna izziva klinične prakse. Molekularna stratifikacija, zlasti status MSI-H/dMMR, pomembno usmerja terapevtske odločitve. Izr. prof. dr. Tanja Mesti, dr. med., spec. internistične onkologije z OI Ljubljana, je na Simpoziju rakov prebavil predstavila ključne poudarke.
ASCO GI 2026 – rak želodca in ezofagogastričnega stika
Novi rezultati, predstavljeni na letošnjem kongresu ASCO GI, dodatno utrjujejo vlogo imunoterapije in tarčnih zdravil v različnih linijah zdravljenja raka želodca ter ezofagogastričnega stika. Med odmevnejšimi sta tudi dve raziskavi, ki preučujeta učinkovitost dodatka terapije s celicami CAR-T in telesne vadbe v kombinaciji s prehransko podporo pri starejših bolnikih z operabilnim rakom želodca. Vsebino je recenzirala Jelena Azarija, dr. med., spec. internistične onkologije z OI Ljubljana.
Oris novega modela celostne rehabilitacije v Sloveniji
V okviru evropskega projekta EUnetCCC JA se vzpostavljajo standardizirane in koordinirane klinične poti celostne rehabilitacije onkoloških bolnikov. Asist. Nataša Puzić Ravnjak, dr. med., spec. fizikalne in rehabilitacijske medicine, vodja strokovne skupine za celostno rehabilitacijo pri Državnem programu obvladovanja raka 2022–2026, predstavlja izzive implementacije in umestitev prihajajočih novosti za zagotavljanje rehabilitacije v obstoječe klinične poti.
Zobozdravstvo bolnikov z RGV kot model širše onkološke obravnave?
»Uspešen model, ki smo ga leta 2022 vzpostavili s slovenskimi priporočili za zobozdravstveno obravnavo bolnikov z RGV, je danes pred izzivom,« ugotavlja dr. Jana Krapež, dr. dent. med., spec. za zobne bolezni in endodontijo iz Centra za zobne bolezni in endodontijo Stomatološke klinike. Kaj otežuje klinično pot, ki se je pri bolnikih z RGV vzpostavila kot primer dobre prakse?
ESMO Breast Cancer 2026: pomembnejše novosti
Na kongresu ESMO Breast Cancer so bili med najbolj odmevnimi še izsledki raziskav s področja konjugatov protitelo-zdravilo, novih endokrinih pristopov pri hormonsko odvisnem raku dojk in optimizacije zaporedja zdravljenja po napredovanju bolezni. V nadaljevanju predstavljamo izbor raziskav, ki so po potencialnem vplivu na klinično prakso najbolj zaznamovale letošnje strokovno srečanje.
Pogosto precenjujemo prognozo bolezni
Predpisovanje sodobnega sistemskega zdravljenja, vključno s tarčnimi zdravili in imunoterapijo, je v zadnjem obdobju življenja onkoloških bolnikov v porastu. Ta trend je po mnenju asist. dr. Nene Golob, dr. med., spec. interne medicine z Oddelka za akutno paliativno oskrbo OI Ljubljana, povezan tudi z neustreznimi ocenami bolnikovega preživetja.
UI vs. dvojno odčitavanje pri presejanju raka dojk
Na Švedskem so na vzorcu več kot 105.000 žensk, vključenih v mamografski presejalni program raka dojk, primerjali stopnjo intervalnih rakov ob uporabi umetne inteligence (UI) v primerjavi s standardnim dvojnim odčitavanjem brez UI. Raziskava, objavljena v reviji The Lancet, je hkrati ovrednotila občutljivost in specifičnost obeh pristopov. Kakšni so bili rezultati?
Diagnostični in prognostični pomen patologije pri RGV
Kako patolog sodeluje pri obravnavi bolnika z RGV? Katere metode vključuje patološka obravnava in kako raste vloga molekularne patologije? Kakšen je pomen patološke ocene izraženosti PD-L1 in kaj bo pri tem drugače z uvedbo perioperativne imunoterapije? Odgovarja asist. dr. Katarina Dimnik, dr. dent. med., spec. patologije, vodja Oddelka za patologijo glave in vratu na Inštitutu za patologijo MF UL.
Bolnice in zdravniki imajo različna pričakovanja
Kako pomembni so različni vidiki spremljanja po končanem aktivnem zdravljenju raka dojk ali ginekološkega raka za bolnice in kako za zdravnike na primarni ravni, ki naj bi spremljanje izvajali ali pri njem sodelovali? Specialistki ginekologije in porodništva Lara Lukman, dr. med., in doc. dr. Maja Pakiž, dr. med., s KO za ginekološko onkologijo in onkologijo dojk UKC Maribor sta z raziskavo odprli vprašanja, pomembna za uskladitev smernic, organizacije spremljanja in dejanskih potreb bolnic.
Novosti z EASL Liver Cancer Summita 2026
Povzemamo klinično pomembne rezultate raziskav, predstavljenih na kongresu Evropskega združenja za proučevanje jeter (EASL) Liver Cancer Summit 2026. Novosti prispevajo k razumevanju dolgoročnih izidov, večji varnosti ter optimizaciji sekvenciranja in umeščanja sistemskih ter lokoregionalnih terapij pri bolnikih z rakom žolčnih vodov in hepatocelularnim rakom.
Napredovali TNRD: kaj prinašajo nove možnosti zdravljenja?
Kako zdravljenje s kombinacijo sacituzumab govitekana in pembrolizumaba izboljšuje izide bolnikov s predhodno nezdravljenim PD-L1-pozitivnim lokalno napredovalim, neresektabilnim ali razsejanim trojno negativnim rakom dojk (TNRD)? Povzemamo rezultate raziskave, objavljene v reviji The New England Journal of Medicine.
Novosti v zdravljenju AML in diseminiranega plazmocitoma
Največji preboj v zdravljenju akutne mieloične levkemije (AML) po kongresu ASH predstavljajo novi podatki raziskave PARADIGM, medtem ko so pri diseminiranem plazmocitomu izstopali podatki raziskav MajesTEC-3, AURIGA in COBRA ter nova dognanja iz realnega kliničnega okolja. Piše Gaja Cvejić Vidali, dr. med., spec. hematologije s KO za hematologijo UKC Ljubljana.
V ospredju v zdravljenju limfomov
Ponovno se je potrdil hiter napredek na področju diagnostike in zdravljenja limfomov, z osredotočenostjo na inovativne biooznačevalce in terapije. Predstavljeni rezultati poudarjajo vedno pomembnejšo vlogo personaliziranega pristopa in molekularnega nadzora pri optimizaciji zdravljenja. Katere raziskave prinašajo ključne nove uvide?
