Imunoterapija pri gastrointestinalnih rakih: nova spoznanja
Imunoterapija je v zadnjem desetletju pomembno spremenila zdravljenje rakov požiralnika, želodca ter debelega črevesa in danke. Ker so ti raki biološko zelo heterogeni, postajajo ključni molekularna opredelitev, biooznačevalci in individualiziran pristop k njihovemu zdravljenju. To potrjujejo tudi pomembne raziskave iz prve polovice leta 2026.
Personalizirana obravnava NDRP pri ranljivih skupinah bolnikov
Pri različnih skupinah bolnikov z NDRP, kot so starejši in mlajši bolniki, nosečnice ter bolniki s kroničnimi virusnimi okužbami, se srečujemo s specifičnimi izzivi, povezanimi z izrazitimi biološkimi razlikami, spremenjeno farmakologijo, večjim tveganjem za toksičnost in pomembnim psihosocialnim bremenom. V infografiki so zbrane usmeritve za njihovo boljšo obravnavo.
Urogenitalni raki na ASCO 2026
Končni rezultati prelomne raziskave PROTEUS faze III bi lahko prispevali k spremembi klinične prakse ter izboljšali zdravljenje bolnikov z visokorizičnim lokaliziranim rakom prostate. Katere druge raziskave in podatki so še pritegnili pozornost na letošnjem kongresu ASCO?
Celostna rehabilitacija zmanjša tveganje za pojav oddaljenih zasevkov
Integrirana onkološka rehabilitacija ne izboljša le kakovosti življenja bolnic z rakom dojk, temveč ugodno vpliva tudi na dolgoročne onkološke izide. To je osrednje sporočilo raziskave, predstavljene na kongresu ASCO 2026, ki jo je vodil prof. dr. Nikola Bešić, dr. med., spec. splošne kirurgije z OI Ljubljana. Rezultati podpirajo vključevanje zgodnje rehabilitacije kot pomembnega dela sodobne celostne onkološke obravnave.
Eden najodmevnejših dosežkov zadnjih let pri raku trebušne slinavke
Rezultati raziskave RASolute-302, predstavljeni na kongresu ASCO 2026, so prinesli dolgo pričakovani preboj. Kaj pomenijo za bolnike v Sloveniji in katere nove možnosti odpirajo v klinični praksi? Ključne ugotovitve raziskave je komentirala prof. dr. Janja Ocvirk, dr. med., spec. interne medicine in internistične onkologije z OI Ljubljana.
Prebojne raziskave v zdravljenju pljučnega raka po ASCO 2026
Katere raziskave bodo spreminjale klinično prakso zdravljenja pljučnega raka? Katja Mohorčič, dr. med., spec. pnevmologije s Klinike Golnik, po kongresu ASCO 2026 komentira ključne raziskave LIBRETTO-432, CROWN, CHRYSALIS-2, HARMONi-6 in DeLLphi-304 ter njihov vpliv na vsakodnevno obravnavo bolnikov s pljučnim rakom.
ESTRO 2026: dolgoročni rezultati in novi pristopi pri raku dojk
Na kongresu ESTRO 2026 je bilo predstavljenih več pomembnih dolgoročnih analiz in randomiziranih raziskav, ki dodatno opredeljujejo vlogo radioterapije pri zgodnjem in razsejanem raku dojk. Med najodmevnejšimi predstavitvami so bili dolgoročni rezultati raziskave EORTC 22922/10925, 10-letni rezultati raziskav RAPCHEM in IMPORT HIGH ter rezultati raziskave OLIGOMA pri bolnicah z oligometastatskim rakom dojk.
Zdravljenje razsejanega HR+ HER2– raka dojk
Katero zdravljenje je po aktualnih smernicah ESMO priporočeno v prvi liniji razsejanega HR+ HER2– raka dojk? Kdaj izbrati tarčno zdravljenje glede na molekularne alteracije in katere možnosti so na voljo v drugi in tretji liniji ob napredovanju bolezni? Infografika na pregleden način predstavlja ključne terapevtske poti ter priporočila za zaporedje zdravljenja od prve do poznejših linij.
Spekter rakov, povezanih s sindromom Lynch, je širok
V zadnjih letih pri bolnikih s kolorektalnim rakom ali rakom endometrija izvajajo presejanje za sindrom Lynch. Barbara Stojanov, dr. med., spec. klinične genetike z Oddelka za onkološko klinično genetiko OI Ljubljana, poudarja, da je kljub vse bolje opredeljenim diagnostičnim in presejalnim potem sindrom Lynch v klinični praksi še vedno premalo prepoznan.
Smernice ESMO za zdravljenje hepatocelularnega karcinoma
Posodobljene smernice ESMO poudarjajo individualizirano terapevtsko strategijo, ki temelji na stadiju bolezni po barcelonski klasifikaciji, stopnji ohranjenosti jetrne funkcije in multidisciplinarni obravnavi. Algoritma prikazujeta aktualna priporočila za lokoregionalno zdravljenje zgodnjih in intermediarnih stadijev ter sistemsko zdravljenje napredovalega hepatocelularnega karcinoma.
Novi podatki: presaditev fekalne mikrobiote in odziv na zdravljenje z ZINT
Tri novejše raziskave, objavljene v reviji Nature Medicine, krepijo dokaze, da bi lahko spreminjanje črevesnega mikrobioma izboljšalo odziv na zdravljenje z zaviralci imunskih nadzornih točk (ZINT) pri nedrobnoceličnem pljučnem raku, melanomu in raku ledvičnih celic.
Diagnostični in prognostični pomen patologije pri RGV
Kako patolog sodeluje pri obravnavi bolnika z RGV? Katere metode vključuje patološka obravnava in kako raste vloga molekularne patologije? Kakšen je pomen patološke ocene izraženosti PD-L1 in kaj bo pri tem drugače z uvedbo perioperativne imunoterapije? Odgovarja asist. dr. Katarina Dimnik, dr. dent. med., spec. patologije, vodja Oddelka za patologijo glave in vratu na Inštitutu za patologijo MF UL.
Agonisti receptorjev GLP-1 in preživetje ter neželeni učinki imunoterapije
Velika raziskava iz resničnega kliničnega okolja je pokazala, da so imeli bolniki z rakom, ki so poleg imunoterapije uporabljali agoniste receptorjev GLP-1, bistveno boljše dolgoročno preživetje in manj imunsko pogojenih neželenih učinkov. Kakšne so ugotovitve z raziskave, predstavljene na ASCO?
Raki prebavil na kongresu ASCO 2026
Poleg raziskave RASolute-302 je kongres ASCO ponudil več pomembnih novih spoznanj na področju zdravljenja gastrointestinalnih rakov. Povzemamo rezultate raziskav EMERALD-3, BREAKWATER in MATTERHORN ter nova spoznanja o prognostičnem in napovednem pomenu sočasnih genskih sprememb pri intrahepatičnem holangiokarcinomu z mutacijo IDH1.
Mesto ablativnih metod pri zdravljenju raka ledvic
Je ablacija standard ali dopolnilna možnost zdravljenja raka ledvic? Prof. dr. Peter Popović, dr. med., spec. radiologije s Kliničnega inštituta za radiologijo UKC Ljubljana pojasnjuje, katere bolnike zdravimo z ablativnimi metodami, primerja posamezne pristope in osvetljuje njihovo mesto v sodobni klinični praksi. Izvedbo krioterapije ponazarjajo posnetki iz operacijske dvorane.
Sistemsko zdravljenje raka prostate: kdaj dvojna in kdaj trojna terapija?
Intenzifikacija sistemskega zdravljenja je bistveno spremenila obravnavo bolnikov z razsejanim hormonsko odvisnim rakom prostate (rHORP). O sodobnih standardih zdravljenja rHORP in dokazih, ki podpirajo izbiro posameznih terapevtskih pristopov, je na interdisciplinarnem simpoziju Napredovali hormonsko občutljivi rak prostate predavala Dijana Babić, dr. med., spec. internistične onkologije z OI Ljubljana.
Deeskalacija zdravljenja pri mladih bolnicah s HR+/HER2+ rakom dojk
Mednarodna raziskava na podlagi podatkov iz realnega sveta, v kateri je sodelovalo 20 onkoloških centrov iz 12 držav Evrope in Izraela, prinaša dodatne ugotovitve o izidih deeskaliranega sistemskega zdravljenja pri predmenopavzalnih bolnicah z zgodnjim HR+/HER2+ rakom dojk, za katerega je značilna zelo ugodna prognoza. Med avtorji raziskave, predstavljene na kongresu ASCO, je tudi doc. dr. Erika Matos, dr. med., spec. internistične onkologije z OI Ljubljana.
ASCO 2026: Še nekaj izstopajočih raziskav
Na ASCO so bili med pomembnejšimi dosežki predstavljeni tudi rezultati, ki potrjujejo napredek pri tarčno usmerjenem zdravljenju, imunoterapiji in konjugatih protitelo-zdravilo. Kakšni so obeti novih pristopov v prvi liniji zdravljenja nedrobnoceličnega raka pljuč (NDRP)?
Rak dojk na kongresu ASCO 2026
Med najbolj odmevnimi raziskavami na letošnjem kongresu ASCO so bile SERENA-6, OPTIMA, DESTINY-Breast09 in ASCENT-04. Predstavljeni rezultati prinašajo nove podatke o molekularno vodenem zdravljenju, deeskalaciji adjuvantnega zdravljenja ter uporabi tarčnih zdravil in konjugatov protitelo-zdravilo pri napredovali bolezni.
Oris novega modela celostne rehabilitacije v Sloveniji
V okviru evropskega projekta EUnetCCC JA se vzpostavljajo standardizirane in koordinirane klinične poti celostne rehabilitacije onkoloških bolnikov. Asist. Nataša Puzić Ravnjak, dr. med., spec. fizikalne in rehabilitacijske medicine, vodja strokovne skupine za celostno rehabilitacijo pri Državnem programu obvladovanja raka 2022–2026, predstavlja izzive implementacije in umestitev prihajajočih novosti za zagotavljanje rehabilitacije v obstoječe klinične poti.
Načela antibiotičnega zdravljenja pri bolniku na sistemskem zdravljenju
Okužbe pomembno prispevajo k obolevnosti in smrtnosti bolnikov na sistemskem onkološkem zdravljenju. Kako zagotoviti pravočasno zdravljenje in hkrati preprečevati neracionalno rabo antibiotikov? O tem je na Infektološko-onkološkem srečanju v UKC Maribor predaval dr. Emil Pal, dr. med., spec. infektologije z Infekcijskega oddelka SB Murska Sobota.
Po dveh desetletjih na pragu sprememb
Neoadjuvantno in adjuvantno zdravljenje z imunoterapijo nakazuje pomemben premik v obravnavi bolnikov z raki glave in vratu. Rezultate raziskav KEYNOTE-689 in NIVOPOSTOP, njun vpliv na dosedanji terapevtski standard in izzive intenzifikacije zdravljenja predstavlja prof. dr. Primož Strojan, dr. med., spec. onkologije z radioterapijo z OI Ljubljana.
