Obravnava možganskih zasevkov pri HER2+ raku dojk
Zasevki v centralni živčni sistem predstavljajo večji terapevtski izziv pri zdravljenju razsejanega HER2+ raka dojk. Kakšni so dosedanji terapevtski temelji in kje se kaže vse pomembnejša vloga sistemskega zdravljenja? Katere terapevtske izbire in optimalno zaporedje zdravljenja narekujejo smernice ESMO ter NCCN/ASCO pri aktivnih zasevkih? Kaj pa zdravljenje po napredovanju bolezni? Vsebino je pripravila Neža Režun, dr. med., z Onkološkega inštituta Ljubljana.
Perioperativno zdravljenje MIBC: pri kom, kdaj in kako
Imunoterapija vse bolj spreminja zdravljenje MIBC. Kateri bolniki imajo od nje največjo dobrobit? Kako imunoterapijo optimalno vključiti v kirurško zdravljenje in kakšna je pri izbiri bolnikov vloga biooznačevalcev? V sodelovanju z asist. dr. Luko Čavka, dr. med., spec. internistične onkologije z Oddelka za onkologijo UKC Maribor, smo pripravili strnjen pregled aktualnih dognanj.
Od prepoznave do multidisciplinarne obravnave MIBC
Pravočasne in ustrezne zamejitvene preiskave so osnova multidisciplinarnega zdravljenja mišično invazivnega raka sečnega mehurja (MIBC), poudarja Robert Pantar, dr. med., spec. urologije s KO za urologijo UKC Ljubljana. V ospredju je vse tesnejše prepletanje sistemske terapije in kirurgije ter nenazadnje dilema, ali je bolnik dovolj zmogljiv za vsa zdravljenja, ki mu jih lahko ponudimo.
Pogosto precenjujemo prognozo bolezni
Predpisovanje sodobnega sistemskega zdravljenja, vključno s tarčnimi zdravili in imunoterapijo, je v zadnjem obdobju življenja onkoloških bolnikov v porastu. Ta trend je po mnenju asist. dr. Nene Golob, dr. med., spec. interne medicine z Oddelka za akutno paliativno oskrbo OI Ljubljana, povezan tudi z neustreznimi ocenami bolnikovega preživetja.
Klinična pot bolnika z MIBC
Standardno zdravljenje MIBC ostaja radikalna cistektomija s področno limfadenektomijo in derivacijo urina, z ali brez uvodnega sistemskega zdravljenja. Klinično pot zdaj dopolnjuje perioperativno zdravljenje z imunoterapijo v kombinaciji s kemoterapijo ali konjugati protitelo-zdravilo. Algoritem, ki smo ga pripravili z asist. dr. Miho Puklom, dr. med., spec. urologije, FEBU, z OI Ljubljana, umešča te novosti in prinaša predlagane časovnice zdravljenja.
ASCO GI 2026 – rak želodca in ezofagogastričnega stika
Novi rezultati, predstavljeni na letošnjem kongresu ASCO GI, dodatno utrjujejo vlogo imunoterapije in tarčnih zdravil v različnih linijah zdravljenja raka želodca ter ezofagogastričnega stika. Med odmevnejšimi sta tudi dve raziskavi, ki preučujeta učinkovitost dodatka terapije s celicami CAR-T in telesne vadbe v kombinaciji s prehransko podporo pri starejših bolnikih z operabilnim rakom želodca. Vsebino je recenzirala Jelena Azarija, dr. med., spec. internistične onkologije z OI Ljubljana.
UI vs. dvojno odčitavanje pri presejanju raka dojk
Na Švedskem so na vzorcu več kot 105.000 žensk, vključenih v mamografski presejalni program raka dojk, primerjali stopnjo intervalnih rakov ob uporabi umetne inteligence (UI) v primerjavi s standardnim dvojnim odčitavanjem brez UI. Raziskava, objavljena v reviji The Lancet, je hkrati ovrednotila občutljivost in specifičnost obeh pristopov. Kakšni so bili rezultati?
Novosti v zdravljenju kožnih tumorjev z ZIKT
Kateri pristopi z zaviralci imunskih kontrolnih točk (ZIKT) prinašajo klinično pomembne koristi? Zbrali smo nova spoznanja o zdravljenju dezmoplastičnega melanoma in melanomaz visokim tveganjem za ponovitev bolezni. Prispevek smo pripravili s Katjo Leskovšek, dr. med., spec. internistične onkologije z Onkološkega inštituta Ljubljana.
Bolnice in zdravniki imajo različna pričakovanja
Kako pomembni so različni vidiki spremljanja po končanem aktivnem zdravljenju raka dojk ali ginekološkega raka za bolnice in kako za zdravnike na primarni ravni, ki naj bi spremljanje izvajali ali pri njem sodelovali? Specialistki ginekologije in porodništva Lara Lukman, dr. med., in doc. dr. Maja Pakiž, dr. med., s KO za ginekološko onkologijo in onkologijo dojk UKC Maribor sta z raziskavo odprli vprašanja, pomembna za uskladitev smernic, organizacije spremljanja in dejanskih potreb bolnic.
Novi pristopi v zdravljenju zgodnjega HR+ HER2– raka dojk
Raziskava lidERA, ki je primerjala zdravljenje z giredestrantom s standardno dopolnilno hormonsko terapijo, je pokazala izsledke, ki nakazujejo možnost vzpostavitve novega standarda zdravljenja zgodnjega HR+ HER2– raka dojk. Ključne ugotovitve je predstavil doc. dr. Domen Ribnikar, dr. med., spec. internistične onkologije in predstojnik Sektorja internistične onkologije Onkološkega inštituta Ljubljana.
ESMO 2025: Kam se usmerja zdravljenje melanoma?
Kaj je odmevalo na področju zdravljenja melanoma? Predstavljamo podoboljene rezultate raziskave NADINA, končno, devetletno analizo CheckMate 238 in nove podatke raziskave SWOG S1801. Na kongresu pa so predstavili tudi prve podatke prospektivne raziskave, ki je ocenila varnost krajše trajanja terapije anti-PD-1 pri bolnikih z razsejanim melanomom ter nekaj novih terapij, ki prinašajo dodatne koristi v zdravljenju melanoma, uvealnega melanoma in ploščatoceličnega raka kože.
Najpomembnejši rezultati v zdravljenju KLL
Preglednica povzema ključne prve ali posodobljene rezultate raziskav zdravljenja KLL. V tabeli so zbrani podatki o terapijah, tarčnih populacijah bolnikov, redu terapije ter glavnih izidih učinkovitosti in varnosti. Strnjena predstavitev omogoča hiter vpogled v novosti v zdravljenju ter olajša primerjavo sodobnih terapevtskih pristopov in njihovega potencialnega pomena za klinično obravnavo bolnikov s KLL.
Napredovali TNRD: kaj prinašajo nove možnosti zdravljenja?
Kako zdravljenje s kombinacijo sacituzumab govitekana in pembrolizumaba izboljšuje izide bolnikov s predhodno nezdravljenim PD-L1-pozitivnim lokalno napredovalim, neresektabilnim ali razsejanim trojno negativnim rakom dojk (TNRD)? Povzemamo rezultate raziskave, objavljene v reviji The New England Journal of Medicine.
Pogostost tarčnih molekularnih sprememb pri slovenskih bolnikih z NDRP
Na kongresu ESMO je Katja Mohorčič, dr. med., spec. pnevmologije, vodja Enote za internistično onkologijo Univerzitetne klinike Golnik, predstavila podatke nacionalne opazovalne kohortne raziskave o pogostosti tarčnih molekularnih sprememb pri bolnikih z nedrobnoceličnim rakom pljuč (NDRP). So slovenski podatki primerljivi z evropskimi?
Potencialen označevalec hudih okužb pri bolnikih z napredovalo KLL
Slovenski raziskovalci Mojca Dreisinger, dr. med., prim. asist. dr. Zlatko Roškar, dr. med., izr. prof. dr. Matjaž Sever, dr. med., prof. dr. Sebastjan Bevc, dr. med., in Aleš Goropevšek, dr. med., so na kongresu ASH predstavili raziskavo, v kateri so ugotovili, da je bil pri bolnikih z napredovalo kronično limfocitno levkemijo (KLL) večji delež imunosupresivnih celic T tipa CD4+FOXP3+ povezan s povečano pojavnostjo hudih okužb in smrtnosti, povezane z okužbami. Kakšni so še njihovi izsledki?
ESMO 2025: Preboji v zdravljenju pljučnega raka
V nadaljevanju predstavljamo nekaj pomembnejših objav o napredku zdravljenja drobnoceličnega, nedrobnoceličnega pljučnega raka in mezotelioma. Kako bodo na klinično prakso vplivali podatki HARMONI-6, OptiTROP-Lung04, DREAM3R, KEYNOTE-671, DeLLphi-304 in IDeate-Lung01.
O prvih slovenskih smernicah za opuščanje kajenja
V pripravi so prve slovenske smernice za opuščanje kajenja, ki bodo zajele vse razpoložljive možnosti pomoči pri opuščanju nikotinskih izdelkov v Sloveniji. Kakšno podporo lahko nudimo kadilcem, s kakšnimi izzivi se srečujemo pri farmakoterapiji in zakaj bi morali smernice poznati vsi zdravstveni delavci? Na vprašanja odgovarja dr. Tomaž Čakš, dr. med., spec. javnega zdravja z NIJZ.
Novosti v zdravljenju AML in diseminiranega plazmocitoma
Največji preboj v zdravljenju akutne mieloične levkemije (AML) po kongresu ASH predstavljajo novi podatki raziskave PARADIGM, medtem ko so pri diseminiranem plazmocitomu izstopali podatki raziskav MajesTEC-3, AURIGA in COBRA ter nova dognanja iz realnega kliničnega okolja. Piše Gaja Cvejić Vidali, dr. med., spec. hematologije s KO za hematologijo UKC Ljubljana.
Ali propad timusa zmanjšuje učinkovitost imunoterapije?
Zdravje timusa pri bolnikih z rakom bi lahko bilo povezano z izidi zdravljenja z imunoterapijo – ne glede na vrsto tumorja in neodvisno od uveljavljenih biooznačevalcev, ki temeljijo na tumorju – kaže raziskava, ki so jo predstavili na kongresu ESMO.
Kakšno je globalno breme kožnega raka?
Kakšna je globalna incidenca malignega melanoma in nemelanomskih kožnih rakov? Koliko vseh primerov raka na svetu predstavljajo kožni tumorji? Kateri kožni tumorji povzročijo več smrti? Kako se primerjajo maligni melanom in nemelanomski kožni tumorji? Podatke smo zbrali v infografiki.
Novosti z EASL Liver Cancer Summita 2026
Povzemamo klinično pomembne rezultate raziskav, predstavljenih na kongresu Evropskega združenja za proučevanje jeter (EASL) Liver Cancer Summit 2026. Novosti prispevajo k razumevanju dolgoročnih izidov, večji varnosti ter optimizaciji sekvenciranja in umeščanja sistemskih ter lokoregionalnih terapij pri bolnikih z rakom žolčnih vodov in hepatocelularnim rakom.
V ospredju v zdravljenju limfomov
Ponovno se je potrdil hiter napredek na področju diagnostike in zdravljenja limfomov, z osredotočenostjo na inovativne biooznačevalce in terapije. Predstavljeni rezultati poudarjajo vedno pomembnejšo vlogo personaliziranega pristopa in molekularnega nadzora pri optimizaciji zdravljenja. Katere raziskave prinašajo ključne nove uvide?
Melanom v nosečnosti
V nosečnosti opažamo številne pigmentne spremembe na koži. Kako pogoste so in kdaj pomislimo na melanom? Kakšne in kako varne so možnosti zdravljenja? Kdaj lahko ženska po melanomu v nosečnosti spet zanosi? Pojasnjuje asist. Bor Hrvatin Stančič, dr. med., spec. dermatovenerologije z Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana in Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani.
Klinična pot bolnikov z iCCA
Algoritem celostne obravnave bolnikov z intrahepatičnim holangiokarcinomom (iCCA) je del Klinične poti diagnostike in zdravljenja bolnika s holangiokarcinomom, objavljene v zadnji številki revije Gastroenterolog. Avtorica je Mirjana Pavlova Bojadžiski, dr. med., spec. internistične onkologije s KO za gastroenterologijo Interne klinike UKC Ljubljana.
