Asist. dr. Marija Skoblar Vidmar, dr. med., spec. onkologije z radioterapijo, je predstavila triletne izkušnje Onkološkega inštituta Ljubljana z inovativno tehnologijo stereotaktične radiokirurgije. Ta omogoča hitro in natančno monoizocentrično obsevanje multiplih možganskih metastaz – teorija govori celo o njihovem neomejenem številu.
Ali bi lahko tudi operabilne bolnike z zgodnjim rakom pljuč zdravili s SBRT? Kakšni so rezultati za bolnike in zakaj odgovor ni tako enostaven, je razložila doc. dr. Karmen Stanič, dr. med., spec. onkologije z radioterapijo z Onkološkega inštituta Ljubljana.
Evropski projekt 4D PICTURE, pri katerem sodeluje tudi OI Ljubljana, s pomočjo umetne inteligence in baz podatkov iz različnih držav razvija napredno prognostično orodje za sprejemanje odločitev v onkološkem zdravljenju. Njegove cilje predstavlja doc. dr. Barbara Perić, dr. med., spec. splošne kirurgije z OI Ljubljana.
Kaj so prednosti stereotaktične radioterapije jetrnih metastaz in primarnih jetrnih tumorjev? Kakšne izzive prinaša ta metoda? Kako se rezultati njenega izvajanja na OI Ljubljana primerjajo s podatki iz literature? Odgovore so strnile tri specialistke onkologije z radioterapijo: izr. prof. dr. Irena Oblak, dr. med., Nina Boc, dr. med., in mag. Ajra Šečerov Ermenc, dr. med.
Kako postaviti natančno diagnozo, ko se s preiskavami odkriva vse več manjših lezij v pljučih? Katere novejše tehnike imajo največji potencial za uporabo? Odgovore so iskali na Golniškem simpoziju, izzive diagnostike v prihodnosti je nakazal doc. dr. Aleš Rozman, dr. med., spec. pnevmologije.
Rezultati predstavljenih raziskav letošnjega kongresa EHA so pomembni za preživetje bolnikov s kronično limfocitno levkemijo in diseminiranim plazmocitomom ter amiloidozo lahkih verig, obetajo pa tudi spremembe in dopolnitve smernic. Kongres je spremljala prim. Nataša Fikfak, dr. med., spec. interne medicine in hematologije s SB dr. Franca Derganca Nova Gorica.
Zaradi omejene in relativno slabo učinkovite dosedanje možnosti prvolinijskega zdravljenja napredovalega urotelijskega karcinoma se raziskave usmerjajo k iskanju novih pristopov. Spodbudne rezultate je nedavno pokazal enfortumab vedotin, ki so ga proučevali v monoterapiji oziroma v kombinaciji s pembrolizumabom.
Na kratko povzemamo rezultate raziskav TROPION-Breast01, BEGONIA in MonarchE ter še dve odmevni kongresni sporočili. Prvo govori o dolgoročni izpostavljenosti onesnaženemu zraku kot tveganju za nastanek raka dojk, drugo pa o učinkih kratkotrajnega posta na kakovost življenja bolnikov.
Vodja ekipe za obravnavo urogenitalnih rakov na OI Ljubljana, izr. prof. dr. Boštjan Šeruga, dr. med., spec. internistične onkologije, je predstavil rezultate izbranih kliničnih raziskav faze III z letošnjega kongresa ASCO. Kaj nas učijo in kam usmerjajo stroko pri zdravljenju raka sečnega mehurja, raka ledvičnih celic in raka prostate?
Raziskave iz realnega sveta ne morejo nadomestiti randomiziranih kliničnih raziskav, jih pa pomembno dopolnjujejo. Na četrtem regionalnem kongresu internistične onkologije REKONIO so raziskovalci Onkološkega inštituta Ljubljana predstavili nove podatke, ki prispevajo zalet zdravljenju zlasti trojno negativnega raka dojk.
Predstavljamo še nekaj rezultatov raziskav zdravljenja napredovalega nedrobnoceličnega raka pljuč (NDRP), tako tiste, ki obetajo spremembe v klinični praksi, kot tiste, ki niso dosegli pričakovanj. Kakšne koristi so ugotovili v raziskavah ATTLAS, PAPILLON in TROPION-Lung01?
Tanja Ovčariček, dr. med., doc. dr. Erika Matos, dr. med., Maša Auprih, dr. med., dr. Simona Borštnar, dr. med., Eva Godina, dr. med., in doc. dr. Ivica Ratoša, dr. med., so imena, ki jih najdemo med sodelujočimi avtorji na letošnjem kongresu ASCO. Zbrali smo povzetke njihovega raziskovalnega dela s področja zdravljenja raka dojk.
Doc. dr. Simon Hawlina, dr. med., spec. urologije, FEBU, je prvi avtor raziskave, nedavno objavljene v publikaciji Radiology and Oncology. Gre za analizo prvih 100 delnih nefrektomij, opravljenih z robotsko asistirano kirurgijo na KO za urologijo UKC Ljubljana, v kateri so raziskovali specifičen kirurški zaplet. Kako lahko ugotovitve usmerjajo prakso?
Povsem razumno je pričakovati, da bodo v prihodnosti veliki jezikovni modeli, kot je ChatGPT, imeli svojo vlogo tudi v znanstvenoraziskovalnem in kliničnem delu v (hemato)onkologiji. Kakšne so možnosti uporabe? Katere dileme ostajajo odprte in kakšne so možnosti za njihovo razrešitev?
Razmah sistemske terapije v zdravljenju kožnega melanoma postavlja vlogo kirurgije v nove okvire in obeta spremembe. Kakšne bodo te? Nekaj usmeritev se nadejamo od mednarodne raziskave MelMarT-II. O raziskavi, ki je nedavno dosegla pomemben mejnik, piše doc. dr. Barbara Perić, dr. med.
Kako daleč lahko gremo z zmanjševanjem števila obsevalnih odmerkov ob povečanju dnevne doze? Doc. dr. Ivica Ratoša, dr. med., spec. onkologije z radioterapijo z Onkološkega inštituta Ljubljana, piše o dokazih, ki so povzročili prelomnico v pooperativnem obsevanju raka dojk.
Kronična vnetna črevesna bolezen je pomemben dejavnik tveganja za nastanek raka debelega črevesa in ima močan vpliv na potek bolezni ter izhod bolnikov. Zakaj se zunaj gastroenterologije še vedno premalo pogovarjamo o teh povezavah? Aktualnosti iz literature in klinične prakse je zbrala prim. asist. Cvetka Pernat, dr. med., spec. interne medicine in gastroenterologije.
Dosedanji dokazi o učinkovitosti zdravljenja glede na mesto primarnega raka debelega črevesa ali danke odpirajo številna vprašanja. Vodja Enote za internistično onkologijo UKC Maribor dr. Matej Horvat, dr. med., spec. internistične onkologije, je predstavil raziskavo PARADIGM, ki je prispevala nekaj odgovorov.
Kakšne izide v zdravljenju dosegamo danes s SBRT v zdravljenju raka pljuč, kako nam uspeva premikati meje v zdravljenju in kaj se na tem področju obeta v prihodnosti, je razložila doc. dr. Jasna But Hadžić, dr. med., spec. onkologije z radioterapijo z Onkološkega inštituta v Ljubljani.
Vabljeni k reševanju kviza, ki ga je recenziral Borut Gubina, dr. med., iz SB Jesenice in Diagnostičnega centra Bled. Skozi kviz predstavljamo izsledke nedavnih raziskav o dejavnikih tveganja za raka prostate in o krhkosti kosti bolnikov ob uvedbi ADT, izide glede na izbiro zdravljenja pri lokaliziranem raku prostate, pa tudi najboljše prakse aktivnega spremljanja.
Transplantacijska onkologija lahko koristi izbranim bolnikom s hepatoceličnim rakom. Ker pomemben delež jeter slovenskih darovalcev izvozimo v evropsko mrežo Eurotransplant, teh potencialov zaenkrat ne izkoriščamo, opozarja prof. dr. Blaž Trotovšek, dr. med., spec. abdominalne in splošne kirurgije s KO za abdominalno kirurgijo UKC Ljubljana.
Mednarodna raziskava POSITIVE je iskala odgovor na vprašanje, ali začasna prekinitev hormonske terapije pri posameznicah z željo po zanositvi poslabša izide zdravljenja. Rezultate je pokomentirala sodelujoča avtorica dr. Simona Borštnar, dr. med., spec. interne medicine in internistične onkologije z OI Ljubljana.
Protibolečinski učinek obsevanja je enako dober ne glede na število obsevalnih odmerkov ali izbrano obsevalno tehniko, je na 5. slovenskem kongresu paliativne oskrbe poudarila doc. dr. Jasna But Hadžić, dr. med., spec. onkologije z radioterapijo iz Sektorja za radioterapijo OI Ljubljana.
Na letošnjem kongresu ASCO so na posebni seji razpravljali tudi o postavljanju meja in preprečevanju izgorelosti. Kako iskati ravnovesje med poklicem in prostim časom, kdaj reči ne dodatnim obveznostim in kako vzpostaviti primeren odnos z bolniki z rakom, ki terjajo vse več pozornosti?