Pet obsevanj po operaciji raka dojk
Doc. dr. Ivica Ratoša, dr. med., spec. onkologije z radioterapijo z OI Ljubljana opisuje krajše in intenzivnejše pooperativno obsevanje, opravljeno v enem tednu, kot prelomnico pri dopolnilnem zdravljenju raka dojk z obsevanjem. Za katere bolnike je primerno ultrahipofrakcionirano obsevanje? Kakšne rezultate dosega in kako varno je?
Posodobljene smernice ESMO: prvolinijsko zdravljenje mUC
Predstavljamo posodobljene smernice ESMO za zdravljenje predhodno nezdravljenih bolnikov z napredovalim ali metastatskim urotelijskim karcinomom (mUC) in za zdravljenje tistih bolnikov z mUC, pri katerih kombinacija enfortumab vedotina in pembrolizumaba ni na voljo ali je kontraindicirana.
Endoskopska obravnava kolorektalnih polipov
Kdaj in kako izvajamo preventivne resekcije kolorektalnih polipov, ki jih ocenjujemo kot predrakave spremembe? Aleksandar Gavrić, dr. med., spec. gastroenterologije s KO za gastroenterologijo UKC Ljubljana, opisuje prednosti in omejitve različnih endoskopskih resektivnih tehnik ter predstavlja najnovejšo.
Odgovori, ki jih je ponudil kongres ESMO Breast 2024
Kako raba tehnik asistirane reprodukcije vpliva na izid nosečnosti po raku dojk? Zakaj so najnovejših rezultati zdravljenja trojno negativnega raka dojk z atezolizumabom presenetili? Kakšen bi lahko bil bolj pragmatičen pristop k preprečitvi prekinitve zdravljenja z zaviralci CDK4/6? Zbrali smo vroče teme srečanja v Berlinu.
EAU 2024: nove usmeritve za razbremenitev sistema in bolnikov
Velika nemška raziskava napoveduje spremembo priporočil EAU za presejanje moških z nizkim tveganjem za razvoj raka prostate. Novo možnost spremljanja bolnikov z rakom sečnega mehurja pa napovedujejo na Danskem, kjer so pokazali, da se cistoskopiji varno in uspešno ob bok postavlja analiza urinskih biomarkerjev. Zbrali smo še nekaj novosti z letošnjega kongresa EAU.
Kolikšen naj bo rob reekscizije kožnega melanoma?
Razmah sistemske terapije v zdravljenju kožnega melanoma postavlja vlogo kirurgije v nove okvire in obeta spremembe. Kakšne bodo te? Nekaj usmeritev se nadejamo od mednarodne raziskave MelMarT-II. O raziskavi, ki je nedavno dosegla pomemben mejnik, piše doc. dr. Barbara Perić, dr. med.
DCIS: zdraviti več ali manj?
Podatki kažejo, da je smrtnost med bolniki z duktalnim karcinomom in situ (DCIS) presenetljivo velika. Infografika usmerja v lažjo prepoznavo tistih z visokim tveganjem za smrt po DCIS, ki potrebujejo dodatno terapijo. Enako pomemben je vidik nepotrebnega izpostavljanja zdravljenju ostalih bolnikov.
Cilj je preprečiti nastanek raka debelega črevesa pri bolnikih s KVČB
Kronična vnetna črevesna bolezen je pomemben dejavnik tveganja za nastanek raka debelega črevesa in ima močan vpliv na potek bolezni ter izhod bolnikov. Zakaj se zunaj gastroenterologije še vedno premalo pogovarjamo o teh povezavah? Aktualnosti iz literature in klinične prakse je zbrala prim. asist. Cvetka Pernat, dr. med., spec. interne medicine in gastroenterologije.
Najbolj aktualna vprašanja kongresa ASCO GI 2024
Se obeta nov standard zdravljenja neoperabilnega hepatocelularnega raka? Kako geografska lega vpliva na izide zdravljenja operabilnega raka želodca? Kako bi še lahko zdravili ploščatocelični karcinom požiralnika? Bo neoadjuvantna terapija odpravila potrebo po operaciji pri raku debelega črevesa in danke? Zbrali smo rezultate raziskav EMERALD-1, MATTERHORN, SKYSCRAPER-08 in NEST-1.
CLDN18.2: novi potencialni molekularni biomarker
Claudin-18.2 (CLDN18.2) kaže potencial pri zdravljenju napredovalega adenokarcinoma želodca in gastroezofagealnega prehoda. Zbrali smo dokaze dveh pomembnih raziskav faze III, ki sta pri bolnikih s CLDN18.2 pozitivnim tumorjem v prvem redu zdravljenja z zolbetuksimabom dosegli primarna cilja. Spodbudno novo usmeritev pa podpirajo še rezultati metaanalize z letošnjega kongresa ASCO GI.
Prvih 40 bolnic z rakom jajčnikov in znanim statusom HRD
Onkološki inštitut Ljubljana je v redno klinično prakso vpeljal hišno metodo za odkrivanje okvar homologne rekombinacije (HRD) pri bolnicah z rakom jajčnikov. Znan. svet. dr. Srdjan Novaković, univ. dipl. biol. in spec. lab. med. gen., vodja Oddelka za molekularno diagnostiko, je predstavil prve rezultate testiranja. Kakšne so možnosti nadgradnje obstoječih dosežkov molekularnogenetskega odkrivanja biomarkerjev?
ESMO 2023 v znamenju pljučnega raka
Asist. mag. Mojca Unk, dr. med., spec. internistične onkologije z Onkološkega inštituta pravi, da je ESMO odmeval z novostmi v zdravljenju pljučnega raka. Komentirala je raziskave ALINA, PACIFIC-6, LIBRETTO-631, MARIPOSA in MARIPOSA-2, PAPILLON, DeLLphi-301 ter CheckMate-77T in KEYNOTE-671. Za slednji dve pravi, da odpirata več novih vprašanj kot prinašata odgovorov.
Smernice za obravnavo RCC: kako praksa sledi priporočilom?
Kako uspehe nefrektomij, ki veljajo za temelj zdravljenja lokaliziranega raka ledvičnih celic (RCC), dopolnjuje sistemska terapija? Kako vse boljše razumevanje kontrolnih točk imunskega sistema spreminja klinično prakso? Kaj pa sledenje bolnikov po končanem zdravljenju? Osvežite znanje s kratkim kvizom.
Protibolečinsko obsevanje kosti je zelo učinkovito
Protibolečinski učinek obsevanja je enako dober ne glede na število obsevalnih odmerkov ali izbrano obsevalno tehniko, je na 5. slovenskem kongresu paliativne oskrbe poudarila doc. dr. Jasna But Hadžić, dr. med., spec. onkologije z radioterapijo iz Sektorja za radioterapijo OI Ljubljana.
Kaj prinaša nova možnost testiranja po diagnozi raka jajčnikov?
Kako odkrivanje okvar homologne rekombinacije pri bolnicah z rakom jajčnikov vpliva na načrtovanje njihovega zdravljenja? Kako se spreminjajo izidi zdravljenja raka jajčnikov, ki ima najslabšo prognozo med ginekološkimi raki? Odgovarja doc. dr. Erik Škof, dr. med., spec. internistične onkologije.
Premiki v prvi liniji zdravljenja DVCBL
Utečena shema zdravljenja DVCBL v prvi liniji se po dveh desetletjih spreminja. Novost pozdravlja Milica Miljković, dr. med., spec. internistične onkologije z OI Ljubljana, ki razlaga, katerim skupinam bolnikov bo sprememba prinesla največjo dobrobit in kaj ta pomeni za njihove izide. Kaj bi v bodoče lahko spreminjalo izbiro zdravljenja? Katere novosti še lahko najdemo v letos posodobljenih smernicah?
ZIKT v zdravljenju resektabilnega NDRP
Zbrali smo podatke raziskav, ki so proučevale, kako dodatek zaviralcev imunskih kontrolnih točk (ZIKT) k standardnemu zdravljenju resektabilnega NDRP podaljša čas do ponovitve bolezni in izboljša preživetje bolnikov. Katere dileme v zdravljenju še niso razjasnjene? Podatke je strnila Aleksandra Sokolova, dr. med., z Onkološkega inštituta Ljubljana.
Trendi v diagnostiki pljučnega raka
Kako postaviti natančno diagnozo, ko se s preiskavami odkriva vse več manjših lezij v pljučih? Katere novejše tehnike imajo največji potencial za uporabo? Odgovore so iskali na Golniškem simpoziju, izzive diagnostike v prihodnosti je nakazal doc. dr. Aleš Rozman, dr. med., spec. pnevmologije.
Kako razpok tumorja med delno nefrektomijo vpliva na prognozo?
Doc. dr. Simon Hawlina, dr. med., spec. urologije, FEBU, je prvi avtor raziskave, nedavno objavljene v publikaciji Radiology and Oncology. Gre za analizo prvih 100 delnih nefrektomij, opravljenih z robotsko asistirano kirurgijo na KO za urologijo UKC Ljubljana, v kateri so raziskovali specifičen kirurški zaplet. Kako lahko ugotovitve usmerjajo prakso?
SBRT ali kirurško zdravljenje zgodnjega raka pljuč?
Ali bi lahko tudi operabilne bolnike z zgodnjim rakom pljuč zdravili s SBRT? Kakšni so rezultati za bolnike in zakaj odgovor ni tako enostaven, je razložila doc. dr. Karmen Stanič, dr. med., spec. onkologije z radioterapijo z Onkološkega inštituta Ljubljana.
