Prehod z intravenske na subkutano aplikacijo sistemske terapije
Namen prispevka, ki je bil objavljen v reviji Current Oncology, je bil oceniti klinično učinkovitost in varnost subkutane terapije ter njen vpliv na organizacijo zdravstvene obravnave in zadovoljstvo bolnikov z NDRP. Sistematični pregled sta napisali avtorici Anela Muratović in doc. dr. Urška Janžič, dr. med., spec. internistične onkologije, obe s Klinike Golnik.
Novosti v zdravljenju KLL po EHA 2026
Doc. dr. Matevž Škerget, dr. med., specialist interne medicine in hematologije s KO za hematologijo UKC Ljubljana, predstavi najnovejša spoznanja in prihodnost obravnave kronične limfocitne levkemije (KLL) po kongresu EHA. V videu izpostavi ključne poudarke novih smernic EHA za zdravljenje KLL ter vpoglede v nove podatke, ki prinašajo nove oziroma pomembne pristope k zdravljenju. Kaj bo zaznamovalo zdravljenje KLL v prihodnje?
Kampanja »Make Sense« v Sloveniji: rezultati so dobri
Slovenija se je pridružila evropski kampanji »Make Sense«, ki spodbuja zgodnejše odkrivanje bolnikov z RGV. V prvih devetih mesecih projekta so pregledali 193 simptomatskih bolnikov in pri 8,3 % odkrili maligno bolezen ali predrakavo spremembo. Katere bolnike lahko še vključimo v obravnavo v okviru kampanje in kako poteka napotitev? Pišeta Sara Jensterle, dr. med., in izr. prof. dr. Robert Šifrer, dr. med.
Preboji v zdravljenju drobnoceličnega raka pljuč
Tudi pri drobnoceličnem raku pljuč (DRP) je WCLC prinesel več pomembnih kliničnih novosti. Raziskavi TAISHAN-302 in ARTEMIS-008 sta predstavili spodbudne rezultate dveh konjugatov protitelesa in zdravila, usmerjenih proti B7-H3, pri ponovljenem DRP. Raziskava DeLLphi-309 pa je pokazala, da bi lahko podaljšani intervali odmerjanja tarlatamaba omogočili večjo prilagodljivost zdravljenja ob ohranjeni protitumorski aktivnosti.
Dolgoročni izidi zdravljenja s CAR-T pri bolnikih z B-celičnim limfomom
Zdravljenje s celično terapijo CAR-T lahko pri bolnikih s ponovljenim ali neodzivnim B-celičnim ne-Hodgkinovim limfomom omogoči zelo dolgo remisijo in morda celo ozdravitev, ugotavljajo avtorji raziskave, objavljene v reviji New England Journal of Medicine. Kaj kažejo desetletni podatki?
Prve smernice EHA za zdravljenje KLL
Najnovejše smernice za obravnavo KLL prinašajo več novosti. Med njimi so vključitev časovno omejene kombinacije akalabrutiniba in venetoklaksa z obinutuzumabom ali brez njega v prvi liniji ter pirtobrutiniba pri bolnikih, predhodno zdravljenih s kovalentnimi zaviralci BTK. Pri bolnikih brez sprememb TP53 smernice dajejo prednost časovno omejenemu tarčnemu zdravljenju, akalabrutinib in zanubrutinib pa priporočajo pred ibrutinibom zaradi ugodnejšega profila neželenih učinkov.
Novosti v zdravljenju nedrobnoceličnega raka pljuč
Kongres WCLC je prinesel vrsto pomembnih podatkov, ki dajejo nove odgovore o zdravljenju nedrobnoceličnega raka pljuč (NDRP) – od novih tarčnih pristopov pri bolnikih z mutacijami EGFR in HER2 do imunoterapije in dolgoročnih koristi dopolnilnega zdravljenja. Katere so ključne ugotovitve raziskav DESTINY-Lung04, PAPILLON, REZILIENT 3, HARMONi-2, ADAURA, COPERNICUS in PRESERVE-003K? Katere ugotovitve bodo najbolj zaznamovale prihodnji razvoj zdravljenja NDRP?
ASTRO 2026: Krajši režim obsevanja in nove možnosti napovedovanja tveganja
Ali lahko krajši režim pooperativnega obsevanja zagotovi primerljivo učinkovitost in sprejemljivo toksičnost? Kaj pa uporaba umetne inteligence pri analizi CT-posnetkov – lahko izboljša napoved tveganja za oddaljene zasevke? Na kongresu ASTRO so med drugim predstavili raziskavi, ki nakazujeta možnosti za nadaljnji razvoj obravnave bolnikov z RGV.
Obsevanje kot imunomodulator in partner sistemske terapije
Kombinacija obsevanja in imunoterapije že dolgo vzbuja zanimanje zaradi možnosti sistemskega protitumorskega učinka, vendar se obetavni predklinični rezultati doslej niso vedno potrdili v klinični praksi. Kje smo danes in pri katerih rakih imamo za kombinacijo že dovolj dokazov? O novih spoznanjih, učinkovitosti in varnosti imunoradioterapije smo se pogovarjali z izr. prof. dr. Jasno But Hadžić, dr. med., spec. onkologije z radioterapijo z Onkološkega inštituta Ljubljana.
Velika raziskava AR GLP-1 povezuje z nižjim tveganjem za več vrst raka
Bolniki, ki so zaradi debelosti jemali agoniste receptorjev GLP-1 (AR GLP-1), so imeli za 41 % nižje tveganje za nastanek raka, vključno z diseminiranim plazmocitomom, v primerjavi z bolniki, ki so se zdravili z dieto oziroma telesno vadbo, je pokazala velika kohortna raziskava, objavljena v reviji Annals of Oncology.
Kirurgija RGV ostaja v središču, a se spreminja
Kaj klinični raziskavi KEYNOTE-689 in NIVOPOST-OP pomenita za vlogo kirurgije pri zdravljenju RGV in kako so bolniki v Sloveniji obravnavani po poenoteni klinični poti? Piše doc. dr. Boštjan Lanišnik, dr. med., spec. otorinolaringologije, predstojnik Klinike za otorinolaringologijo, kirurgijo glave in vratu UKC Maribor.
Izzivi perioperativnega zdravljenja RGV z imunoterapijo
Izbira bolnikov, organizacija nove klinične poti, načrtovanje operacije po odgovoru na predhodno sistemsko zdravljenje in obravnava neželenih učinkov zdravljenja so izzivi, ki jih imunoterapija prinaša v kirurško obravnavo rakov glave in vratu (RGV). Kako uspešno se z njimi spoprijemamo? Odgovarja izr. prof. dr. Robert Šifrer, dr. med., spec. otorinolaringologije, predstojnik Klinike za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo UKC Ljubljana.
ESMO 2026: Kam se še usmerja sistemsko zdravljenje RGV?
Na kongresu ESMO so bili predstavljeni novi podatki o učinkovitosti in varnosti bispecifičnih protiteles, konjugatov protiteles in zdravil ter novih imunoterapevtskih pristopov in kombinacij. Spodbudni zgodnji rezultati odpirajo vprašanje, kakšno mesto bi lahko ti pristopi v prihodnje imeli pri zdravljenju RGV in ali se bo njihova protitumorska aktivnost odrazila tudi v boljših dolgoročnih izidih zdravljenja.
Pomembni premiki v zdravljenju hematoloških malignomov
Med najodmevnejšimi raziskavami kongresa ASCO so bile raziskave faze III, katerih rezultati potrjujejo učinkovitost novih tarčnih zdravljenj in imunoterapij pri diseminiranem plazmocitomu, limfomih in mielofibrozi. Predstavljene so bile tudi nove terapije za zdravljenje Waldenströmove makroglobulinemije in akutne mieloične levkemije. Analize iz klinične prakse osvetljujejo optimalno zaporedje zdravljenja pri KLL ter prednosti ambulantne obravnave bolnikov po zdravljenju s CAR-T.
Novo obdobje imunoterapije in celičnega zdravljenja
Na kongresu EHA so bili med osrednjimi temami premik imunoterapije v zgodnejše faze bolezni, vse natančnejše molekularno usmerjeno zdravljenje ter razvoj novih oblik celične terapije, ki bi lahko presegle nekatere omejitve klasične avtologne tehnologije CAR-T. Posebno pozornost so pritegnile pozne prelomne raziskave (late-breaking abstracts), med katerimi je bilo več randomiziranih raziskav z možnostjo neposrednega vpliva na prihodnjo klinično prakso. Piše Polona Novak, dr. med., spec. hematologije s KO za hematologijo UKC Ljubljana.
Nov dejavnik tveganja za nastanek pljučnega raka?
Novi podatki prospektivne opazovalne raziskave, predstavljeni na nedavnem kongresu ERS, kažejo, da imajo bolniki s pljučnim rakom večjo obremenjenost dihal in tkiva z mikroplastiko v primerjavi z osebami brez raka. Kaj je odkrila predstavljena analiza?
Eden najodmevnejših dosežkov zadnjih let pri raku trebušne slinavke
Rezultati raziskave RASolute-302, predstavljeni na kongresu ASCO 2026, so prinesli dolgo pričakovani preboj. Kaj pomenijo za bolnike v Sloveniji in katere nove možnosti odpirajo v klinični praksi? Ključne ugotovitve raziskave je komentirala prof. dr. Janja Ocvirk, dr. med., spec. interne medicine in internistične onkologije z OI Ljubljana.
Izkušeni dermatologi pri diagnosticiranju kožnega raka prekašajo UI
Raziskava, nedavno objavljena v reviji JAMA Dermatology, je pokazala, da so izkušeni dermatologi dosegli največjo natančnost pri večrazrednem diagnosticiranju kožnih sprememb, ko so jih primerjali s sistemi umetne inteligence (UI) v realističnem naboru pogostih, redkih in netipičnih kožnih lezij. Kakšne so ključne ugotovitve analize?
Imunoterapija pri gastrointestinalnih rakih: nova spoznanja
Imunoterapija je v zadnjem desetletju pomembno spremenila zdravljenje rakov požiralnika, želodca ter debelega črevesa in danke. Ker so ti raki biološko zelo heterogeni, postajajo ključni molekularna opredelitev, biooznačevalci in individualiziran pristop k njihovemu zdravljenju. To potrjujejo tudi pomembne raziskave iz prve polovice leta 2026.
Personalizirana obravnava NDRP pri ranljivih skupinah bolnikov
Pri različnih skupinah bolnikov z NDRP, kot so starejši in mlajši bolniki, nosečnice ter bolniki s kroničnimi virusnimi okužbami, se srečujemo s specifičnimi izzivi, povezanimi z izrazitimi biološkimi razlikami, spremenjeno farmakologijo, večjim tveganjem za toksičnost in pomembnim psihosocialnim bremenom. V infografiki so zbrane usmeritve za njihovo boljšo obravnavo.
ASCO 2026: Novi pristopi pri zdravljenju melanoma in drugih kožnih rakov
Na letošnjem kongresu Ameriškega združenja za klinično onkologijo (ASCO) so bili predstavljeni številni pomembni izsledki, ki nadaljujejo spreminjanje zdravljenja malignega melanoma ter drugih redkih kožnih rakov, kot sta uvealni melanom in karcinom Merklovih celic. V ospredju so bili pristopi, ki poskušajo preseči omejitve obstoječih zdravljenj – od individualiziranih mRNA cepiv in novih oblik celične terapije do onkolitičnih virusov, tarčnih zdravil in prilagojenih imunoterapevtskih strategij.
Urogenitalni raki na ASCO 2026
Končni rezultati prelomne raziskave PROTEUS faze III bi lahko prispevali k spremembi klinične prakse ter izboljšali zdravljenje bolnikov z visokorizičnim lokaliziranim rakom prostate. Katere druge raziskave in podatki so še pritegnili pozornost na letošnjem kongresu ASCO?
Celostna rehabilitacija zmanjša tveganje za pojav oddaljenih zasevkov
Integrirana onkološka rehabilitacija ne izboljša le kakovosti življenja bolnic z rakom dojk, temveč ugodno vpliva tudi na dolgoročne onkološke izide. To je osrednje sporočilo raziskave, predstavljene na kongresu ASCO 2026, ki jo je vodil prof. dr. Nikola Bešić, dr. med., spec. splošne kirurgije z OI Ljubljana. Rezultati podpirajo vključevanje zgodnje rehabilitacije kot pomembnega dela sodobne celostne onkološke obravnave.
Prebojne raziskave v zdravljenju pljučnega raka po ASCO 2026
Katere raziskave bodo spreminjale klinično prakso zdravljenja pljučnega raka? Katja Mohorčič, dr. med., spec. pnevmologije s Klinike Golnik, po kongresu ASCO 2026 komentira ključne raziskave LIBRETTO-432, CROWN, CHRYSALIS-2, HARMONi-6 in DeLLphi-304 ter njihov vpliv na vsakodnevno obravnavo bolnikov s pljučnim rakom.
ESTRO 2026: dolgoročni rezultati in novi pristopi pri raku dojk
Na kongresu ESTRO 2026 je bilo predstavljenih več pomembnih dolgoročnih analiz in randomiziranih raziskav, ki dodatno opredeljujejo vlogo radioterapije pri zgodnjem in razsejanem raku dojk. Med najodmevnejšimi predstavitvami so bili dolgoročni rezultati raziskave EORTC 22922/10925, 10-letni rezultati raziskav RAPCHEM in IMPORT HIGH ter rezultati raziskave OLIGOMA pri bolnicah z oligometastatskim rakom dojk.
Zdravljenje razsejanega HR+ HER2– raka dojk
Katero zdravljenje je po aktualnih smernicah ESMO priporočeno v prvi liniji razsejanega HR+ HER2– raka dojk? Kdaj izbrati tarčno zdravljenje glede na molekularne alteracije in katere možnosti so na voljo v drugi in tretji liniji ob napredovanju bolezni? Infografika na pregleden način predstavlja ključne terapevtske poti ter priporočila za zaporedje zdravljenja od prve do poznejših linij.
Spekter rakov, povezanih s sindromom Lynch, je širok
V zadnjih letih pri bolnikih s kolorektalnim rakom ali rakom endometrija izvajajo presejanje za sindrom Lynch. Barbara Stojanov, dr. med., spec. klinične genetike z Oddelka za onkološko klinično genetiko OI Ljubljana, poudarja, da je kljub vse bolje opredeljenim diagnostičnim in presejalnim potem sindrom Lynch v klinični praksi še vedno premalo prepoznan.
Smernice ESMO za zdravljenje hepatocelularnega karcinoma
Posodobljene smernice ESMO poudarjajo individualizirano terapevtsko strategijo, ki temelji na stadiju bolezni po barcelonski klasifikaciji, stopnji ohranjenosti jetrne funkcije in multidisciplinarni obravnavi. Algoritma prikazujeta aktualna priporočila za lokoregionalno zdravljenje zgodnjih in intermediarnih stadijev ter sistemsko zdravljenje napredovalega hepatocelularnega karcinoma.
Novi podatki: presaditev fekalne mikrobiote in odziv na zdravljenje z ZINT
Tri novejše raziskave, objavljene v reviji Nature Medicine, krepijo dokaze, da bi lahko spreminjanje črevesnega mikrobioma izboljšalo odziv na zdravljenje z zaviralci imunskih nadzornih točk (ZINT) pri nedrobnoceličnem pljučnem raku, melanomu in raku ledvičnih celic.
Diagnostični in prognostični pomen patologije pri RGV
Kako patolog sodeluje pri obravnavi bolnika z RGV? Katere metode vključuje patološka obravnava in kako raste vloga molekularne patologije? Kakšen je pomen patološke ocene izraženosti PD-L1 in kaj bo pri tem drugače z uvedbo perioperativne imunoterapije? Odgovarja asist. dr. Katarina Dimnik, dr. dent. med., spec. patologije, vodja Oddelka za patologijo glave in vratu na Inštitutu za patologijo MF UL.
Agonisti receptorjev GLP-1 in preživetje ter neželeni učinki imunoterapije
Velika raziskava iz resničnega kliničnega okolja je pokazala, da so imeli bolniki z rakom, ki so poleg imunoterapije uporabljali agoniste receptorjev GLP-1, bistveno boljše dolgoročno preživetje in manj imunsko pogojenih neželenih učinkov. Kakšne so ugotovitve z raziskave, predstavljene na ASCO?
Raki prebavil na kongresu ASCO 2026
Poleg raziskave RASolute-302 je kongres ASCO ponudil več pomembnih novih spoznanj na področju zdravljenja gastrointestinalnih rakov. Povzemamo rezultate raziskav EMERALD-3, BREAKWATER in MATTERHORN ter nova spoznanja o prognostičnem in napovednem pomenu sočasnih genskih sprememb pri intrahepatičnem holangiokarcinomu z mutacijo IDH1.
Mesto ablativnih metod pri zdravljenju raka ledvic
Je ablacija standard ali dopolnilna možnost zdravljenja raka ledvic? Prof. dr. Peter Popović, dr. med., spec. radiologije s Kliničnega inštituta za radiologijo UKC Ljubljana pojasnjuje, katere bolnike zdravimo z ablativnimi metodami, primerja posamezne pristope in osvetljuje njihovo mesto v sodobni klinični praksi. Izvedbo krioterapije ponazarjajo posnetki iz operacijske dvorane.
Sistemsko zdravljenje raka prostate: kdaj dvojna in kdaj trojna terapija?
Intenzifikacija sistemskega zdravljenja je bistveno spremenila obravnavo bolnikov z razsejanim hormonsko odvisnim rakom prostate (rHORP). O sodobnih standardih zdravljenja rHORP in dokazih, ki podpirajo izbiro posameznih terapevtskih pristopov, je na interdisciplinarnem simpoziju Napredovali hormonsko občutljivi rak prostate predavala Dijana Babić, dr. med., spec. internistične onkologije z OI Ljubljana.
Deeskalacija zdravljenja pri mladih bolnicah s HR+/HER2+ rakom dojk
Mednarodna raziskava na podlagi podatkov iz realnega sveta, v kateri je sodelovalo 20 onkoloških centrov iz 12 držav Evrope in Izraela, prinaša dodatne ugotovitve o izidih deeskaliranega sistemskega zdravljenja pri predmenopavzalnih bolnicah z zgodnjim HR+/HER2+ rakom dojk, za katerega je značilna zelo ugodna prognoza. Med avtorji raziskave, predstavljene na kongresu ASCO, je tudi doc. dr. Erika Matos, dr. med., spec. internistične onkologije z OI Ljubljana.
ASCO 2026: Še nekaj izstopajočih raziskav
Na ASCO so bili med pomembnejšimi dosežki predstavljeni tudi rezultati, ki potrjujejo napredek pri tarčno usmerjenem zdravljenju, imunoterapiji in konjugatih protitelo-zdravilo. Kakšni so obeti novih pristopov v prvi liniji zdravljenja nedrobnoceličnega raka pljuč (NDRP)?
Rak dojk na kongresu ASCO 2026
Med najbolj odmevnimi raziskavami na letošnjem kongresu ASCO so bile SERENA-6, OPTIMA, DESTINY-Breast09 in ASCENT-04. Predstavljeni rezultati prinašajo nove podatke o molekularno vodenem zdravljenju, deeskalaciji adjuvantnega zdravljenja ter uporabi tarčnih zdravil in konjugatov protitelo-zdravilo pri napredovali bolezni.
Oris novega modela celostne rehabilitacije v Sloveniji
V okviru evropskega projekta EUnetCCC JA se vzpostavljajo standardizirane in koordinirane klinične poti celostne rehabilitacije onkoloških bolnikov. Asist. Nataša Puzić Ravnjak, dr. med., spec. fizikalne in rehabilitacijske medicine, vodja strokovne skupine za celostno rehabilitacijo pri Državnem programu obvladovanja raka 2022–2026, predstavlja izzive implementacije in umestitev prihajajočih novosti za zagotavljanje rehabilitacije v obstoječe klinične poti.
Načela antibiotičnega zdravljenja pri bolniku na sistemskem zdravljenju
Okužbe pomembno prispevajo k obolevnosti in smrtnosti bolnikov na sistemskem onkološkem zdravljenju. Kako zagotoviti pravočasno zdravljenje in hkrati preprečevati neracionalno rabo antibiotikov? O tem je na Infektološko-onkološkem srečanju v UKC Maribor predaval dr. Emil Pal, dr. med., spec. infektologije z Infekcijskega oddelka SB Murska Sobota.
Po dveh desetletjih na pragu sprememb
Neoadjuvantno in adjuvantno zdravljenje z imunoterapijo nakazuje pomemben premik v obravnavi bolnikov z raki glave in vratu. Rezultate raziskav KEYNOTE-689 in NIVOPOSTOP, njun vpliv na dosedanji terapevtski standard in izzive intenzifikacije zdravljenja predstavlja prof. dr. Primož Strojan, dr. med., spec. onkologije z radioterapijo z OI Ljubljana.
