ONCO ACADEMIA
Zakaj prognostični modeli potrebujejo klinike?

Prof. dr. Ewout W. Steyerberg, dr. med., klinični biostatistik z Oddelka za znanost o biomedicinskih podatkih Univerzitetnega medicinskega centra Leiden je na 35. Onkološkem vikendu govoril o izzivih razvoja uspešnih prognostičnih modelov v onkologiji. Kaj je ključno za njihovo validacijo, kako doseči klinično aplikativnost? Odgovore je zaupal v kratkem intervjuju.

Mariborska nuklearna medicina polaga velike upe na leto 2026

Radioligandno zdravljenje napredovalega raka prostate želijo izvajati tudi v Mariboru, ovira so prostorske omejitve, kar naj bi v dveh letih rešili z dogradnjo prostorov Oddelka za onkologijo. Spodbudno je tamkajšnje število specializantov nuklearne medicine, ki bodo nosilci prihajajočih novosti. Kaj bo stroka še potrebovala za učinkovite, a zelo kompleksne terapevtske pristope?

Prvih 40 bolnic z rakom jajčnikov in znanim statusom HRD

Onkološki inštitut Ljubljana je v redno klinično prakso vpeljal hišno metodo za odkrivanje okvar homologne rekombinacije (HRD) pri bolnicah z rakom jajčnikov. Znan. svet. dr. Srdjan Novaković, univ. dipl. biol. in spec. lab. med. gen., vodja Oddelka za molekularno diagnostiko, je predstavil prve rezultate testiranja. Kakšne so možnosti nadgradnje obstoječih dosežkov molekularnogenetskega odkrivanja biomarkerjev?

Od raka jajčnikov do raka prostate: kje so skupne točke?

Učinkovitost zdravljenja z zaviralci PARP je bila tako v monoterapiji kot v kombinacijah preučevana v več kliničnih raziskavah in pri različnih vrstah rakov. Marija Ivanović, dr. med., spec. internistične onkologije, in Valentina Jerič Horvat, dr. med., v prispevku predstavljata štiri raziskave, ki so pomembno vplivale na izhode bolnikov in vsakdanjo klinično prakso.

Končno se stroka veseli napredka zdravljenja ginekoloških rakov

Zaviralci imunskih nadzornih točk in zaviralci PARP so v zdravljenju ginekoloških rakov omogočili preboj, ki smo ga težko čakali. Doc. dr. Erik Škof, dr. med., spec. internistične onkologije z OI Ljubljana, je povzel rezultate za klinično prakso najpomembnejših raziskav, med njimi nove dokaze z letošnjega kongresa ESMO.

Novosti v kliničnih poteh

V Ambulanti za onkološko genetsko svetovanje in testiranje na Onkološkem inštitutu Ljubljana so razširili možnosti prednostnega genetskega testiranja bolnikov na zarodne patogene različice z namenom zdravljenja. Na enem mestu smo strnili bistvene informacije zdaj treh kliničnih poti.

Manjše, a pomembne razlike med zaviralci PARP

Kako lahko upoštevanje razlik med zaviralci PARP optimizira potek in izboljša izide zdravljenja onkoloških bolnikov? Kateri vidiki varnosti in učinkovitosti naj usmerjajo izbiro zaviralca PARP? Piše Dimitar Stefanovski, dr. med., z Onkološkega inštituta Ljubljana.

Zdaj lahko prvi genetski posvet opravi tudi lečeči specialist

Število bolnikov z rakom, ki z namenom načrtovanja zdravljenja opravijo prednostno genetsko testiranje na zarodne patogene različice, v zadnjem desetletju raste. Zaradi vse hitrejših kliničnih poti čakalnih dob ni. Doc. dr. sc., B, Mateja Krajc, dr. med., spec. klinične genetike in javnega zdravja z Onkološkega inštituta Ljubljana, je predstavila nedavne pridobitve.

Toksičnost obsevanja RGV pomembno zmanjšujemo

Katera je najpomembnejša novost v radioterapiji raka glave in vratu in katera obsevalna tehnika v zadnjem času največ obeta, piše prof. dr. Primož Strojan, dr. med., spec. onkologije z radioterapijo z OI Ljubljana. Prispevek prinaša strnjen pregled dostopnih radioterapevtskih tehnik, njihovih prednosti in omejitev.

Večino bolnikov na zdravljenje napotijo zobozdravniki

Več kot polovico primerov raka ustne votline in žrela odkrijemo v napredovali fazi. To neugodno statistiko je pred nekaj leti aktivno naslavljala preventivna akcija »Zobozdravnik vidi bolje: zato lahko reši življenje«. Kako se povečuje vloga zobozdravnika pri zgodnejšem odkrivanju raka ustne votline? Odgovarja doktorica dentalne medicine prim. dr. Diana Terlević Dabić.

Rak glave in vratu: spregledani simptomi?

Kako zahtevna je diagnostika pri mlajših in pri tistih, ki nimajo dejavnikov tveganja za razvoj RGV, kot so kajenje, alkohol in okužba s HPV? Kdaj na bolezen pomisliti ob nepojasnjeni hripavosti? Vsebino infografike je recenziral doc. dr. Boštjan Lanišnik, dr. med., specialist ORL iz Klinike za otorinolaringologijo, kirurgijo glave in vratu UKC Maribor.

Samo za strokovno javnost

Portal Onco-academia.com je zbirno mesto strokovnih vsebin o novostih in dogajanju s področja zdravljenja raka.

}