Nova obzorja v zdravljenju DP
Mojca Dreisinger, dr. med., spec. hematologije z Oddelka za hematologijo in onkološko hematologijo Interne klinike UKC Maribor v videu izpostavi pomembne informacije za klinično prakso pri zdravljenju diseminiranega plazmocitoma (DP). Predstavi tudi nove možnosti zdravljenja v prvi liniji ter kako prilagoditi zdravljenje pri starejših bolnikih.
Novosti v zdravljenju DP po kongresu IMS
V Riu de Janeiru v Braziliji je nedavno potekalo 21. letno srečanje International Myeloma Society (IMS), na katerem so bili predstavljeni najnovejši podatki o patogenezi in zdravljenju DP. Predstavljamo novosti s področja novoodkrite bolezni pri bolnikih, ki so oziroma niso primerni za presaditev, ter pri zdravljenju ponovitve.
Premiki v zdravljenju diseminiranega plazmocitoma
Kako pristopiti k zdravljenju novoodkritega diseminiranega plazmocitoma? Kako optimalneje določiti, kateri bolniki so primerni za presaditev krvotvornih matičnih celic? Kateri so izzivi in priložnosti v zdravljenju ponovljene ali napredovale bolezni z bispecifičnimi protitelesi in s CAR-T celično terapijo? Kongres EHA 2024 je v živo spremljala prim. Nataša Fikfak, dr. med., spec. interne medicine in hematologije s SB dr. Franca Derganca Nova Gorica.
ASCO 2024: relevantne novosti s področja krvnih rakov
Tudi kongres ASCO je letos postregel z naborom raziskav s pomembnimi implikacijami za klinično prakso. Nove kombinacije zdravljenja so v raziskavah IMROZ in DREAMM-8 izkazale superiornost nad standardnim zdravljenjem tako pri bolnikih z novoodkritim diseminiranim plazmocitomom (DP) kot pri tistih s ponovljenim ali neodzivnim.
EHA 2024: preboji v zdravljenju limfomov
Na letošnjem kongresu je bilo največ odmevnih in za klinično prakso spreminjajočih raziskav na področju zdravljenja limfomov. Predstavljamo prve in nove podatke raziskav APOLLO, GHSG HD21, STARGLO, ECHO in SEQUOIA. Se nove možnosti zdravljenja obetajo tudi za starejše bolnike z visoko tvegano boleznijo?
Novosti s kongresa EBMT
V dobi tarčnih zdravil je največ novosti ravno pri najpogostejši indikaciji za alogensko transplantacijo pri akutni mieloični levkemiji. Z izboljšanjem preživetja z uporabo zaviralcev FLT3 ob indukcijskem zdravljenju in vzdrževanju pri bolnikih, ki imajo sočasno tudi mutacijo NPM1, ti nimajo več indikacije za presaditev v prvi remisiji. Piše Polona Novak, dr. med., spec. hematologije s KO za hematologijo UKC Ljubljana.
V pričakovanju izkušenj z novim zdravljenjem
Naboru zaviralcev BTK pri zdravljenju limfoma plaščnih celic se pridružuje prvo zdravilo z alternativnim mehanizmom delovanja. Kot pojasnjuje Milica Miljković, dr. med., spec. internistične onkologije z OI Ljubljana, je zdravilo dobrodošla pridobitev, saj glede na prve izsledke raziskav kaže klinično pomembne izide zdravljenja za že močno pretretirane skupine bolnikov. Kaj pa bo v bodoče še spreminjalo klinično prakso?
Poglobljeno skozi smernice
V letošnjih priporočilih za obravnavo bolnikov z malignimi limfomi Onkološkega inštituta Ljubljana so posodobili tudi poglavje o limfomu plaščnih celic. Največji izziv predstavljajo pogoste ponovitve, a je na vidiku precej novih možnosti zdravljenja. Urška Rugelj, dr. med., spec. internistične onkologije z OI Ljubljana, je povzela poudarke diagnostike in zdravljenja.
Pregled terapevtskih možnosti
Doc. dr. Lučka Boltežar, dr. med., spec. internistične onkologije z OI Ljubljana, je pripravila pregled vseh terapevtskih možnosti pri zdravljenju limfoma plaščnih celic. Kakšni so mehanizmi delovanja razpoložljivih terapij? O kakšnih izidih pričajo potrditvene študije in kateri so pomembnejši neželeni učinki posamezne vrste zdravljenja?
O bolnikovem zavedanju prognoze
Kako sporočamo diagnozo, načrt obravnave in možnost potekov napredovale bolezni? Zakaj je pomembno raziskati, kako je bolnik razumel pogovor? Odgovore ponujajo izsledki evropskega projekta iLIVE, ki ga predstavlja Urška Lunder, dr. med., z Univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik.
Je kaj novega z ASH 2023? Veliko!
V prispevku Gaja Cvejić Vidali, dr. med., spec. hematologije z UKC Ljubljana predstavlja klinično najzanimivejše rezultate raziskav s področja AML, MDS, KLL in DP. Med nagrajenimi predavanji je bilo na minulem kongresu najbolj navdušujoče predavanje o skupini motenj anti-PF4.
Zanimiva dognanja o izzivih v zdravljenju
Kako matične celice nadzorujejo svojo usodo in sodelujejo pri vnetju? Kakšno je tveganje za nastanek krvnega raka po izpostavljenosti CT-slikanju? Bi lahko fekalne transplantacije mikrobiote preprečile GvHD? Predstavljamo zanimive izsledke nedavno objavljenih raziskav.
Je odgovor v spremembi intenzitete zdravljenja ali v profilaksi?
Področje diseminiranega plazmocitoma so na kongresu ASH zaznamovale raziskave, ki so iskale možnosti izboljšanja izkušnje zdravljenja starejših, močno pretretiranih bolnikov, ki so kandidati za zdravljenje z bispecifičnimi protitelesi. Je odgovor v spremembi intenzitete zdravljenja ali v profilaksi? Na kratko povzemamo štiri odmevne raziskave.
Premiki v prvi liniji zdravljenja DVCBL
Utečena shema zdravljenja DVCBL v prvi liniji se po dveh desetletjih spreminja. Novost pozdravlja Milica Miljković, dr. med., spec. internistične onkologije z OI Ljubljana, ki razlaga, katerim skupinam bolnikov bo sprememba prinesla največjo dobrobit in kaj ta pomeni za njihove izide. Kaj bi v bodoče lahko spreminjalo izbiro zdravljenja? Katere novosti še lahko najdemo v letos posodobljenih smernicah?
Trenutni izzivi v zdravljenju diseminiranega plazmocitoma
Prof. dr. Roman Hájek, dr. med., spec. interne medicine, internistične onkologije in hematologije, predstojnik KO za hematoonkologijo Univerzitetne bolnišnice Ostrava, je na mednarodnem dogodku GLOBSEC skupaj z drugimi strokovnjaki in odločevalci razpravljal o razlikah v zdravljenju raka po evropskih državah. Izpostavlja, kaj je v dobi bispecifičnih protiteles in CAR-T ključno za optimalno obravnavo bolnikov z diseminiranim plazmocitomom.
Možnosti zdravljenja starejših ali nefit bolnikov s KLL v dobi tarčnih zdravil
V dobi tarčnih zdravil mora odločitev o zdravljenju starejših in/ali nefit bolnikov s KLL izhajati iz ravnovesja med učinkovitostjo, varnostjo in vplivom pridruženih bolezni, da se zagotovi najboljši pristop za izboljšanje kakovosti življenja in doseganje pričakovane življenjske dobe. O tem smo oktobra razpravljali tudi na sestanku iwCLL v Bostonu. Piše: Romana Rotdajč, dr. med., spec. interne medicine iz SB Murska Sobota.
Kako izguba bolnika vpliva na nas?
Kako se zdravstveni delavci spoprijemamo z doživljanjem izgube, ki jo včasih prinaša boj z rakom? Ali tudi mi žalujemo za svojimi bolniki? Odgovore je na 5. slovenskem kongresu paliativne oskrbe iskala mag. Andreja Škufca Smrdel, univ. dipl. psih., spec. klinične psihologije z Onkološkega inštituta Ljubljana.
