V nedavni študiji, objavljeni v reviji Nature Communications, so proučevali povezave med 1463 plazemskimi beljakovinami in 19 vrstami raka z uporabo opazovalnih in genetskih pristopov na podlagi podatkov iz UK Biobanke. Odkrili so 618 povezav med beljakovinami in rakom ter 317 biooznačevalcev za raka, vključno s 107 primeri, odkritimi več kot sedem let pred diagnozo raka.
Doc. dr. Lučka Boltežar, dr. med., spec. internistične onkologije z OI Ljubljana, je pripravila pregled vseh terapevtskih možnosti pri zdravljenju limfoma plaščnih celic. Kakšni so mehanizmi delovanja razpoložljivih terapij? O kakšnih izidih pričajo potrditvene študije in kateri so pomembnejši neželeni učinki posamezne vrste zdravljenja?
V letošnjih priporočilih za obravnavo bolnikov z malignimi limfomi Onkološkega inštituta Ljubljana so posodobili tudi poglavje o limfomu plaščnih celic. Največji izziv predstavljajo pogoste ponovitve, a je na vidiku precej novih možnosti zdravljenja. Urška Rugelj, dr. med., spec. internistične onkologije z OI Ljubljana, je povzela poudarke diagnostike in zdravljenja.
Medicina zmore veliko, ali si tega želi tudi bolnik? Asist. mag. Mateja Lopuh, dr. med., vodja Centra za interdisciplinarno zdravljenje bolečine in paliativno oskrbo SB Jesenice, je spregovorila o tem, kako se paliativni način razmišljanja, drugačen način razmišljanja, vpeljuje v slovenski medicinski prostor.
Na iwCLL so bili v sklopu posterjev predstavljeni tudi podatki o za ujemanje prilagojeni primerjavi med akalabrutinibom in zanubrutinibom v prvi liniji zdravljenja bolnikov s KLL ter o povezavi med hipertenzijo in celokupnim preživetjem bolnikov s KLL glede na podatke danskega registra.
Naraščanje okužb z večkratno odpornimi enterobakterijami, ki so odporne proti karbapenemom – CRE, in enterobakterijami, ki izločajo karbapenemaze – CRE-CPE/CPE, je pomembna javnozdravstvena težava. Odpornost proti karbapenemom je v zadnjih 15 letih postala kritična.
Ker glede na objavljene raziskave povezava med zdravljenjem z lenalidomidom za različne indikacije in nastankom sekundarne primarne rakave bolezni še vedno ostaja nejasna, so raziskovalci izvedli sistematični pregled randomiziranih kontroliranih raziskav. Kaj so ugotovili v pregledu, nedavno objavljenem v reviji Lancet Haemathology?
Ob vezavi CAR-T-celice na tumorsko celico lahko pride do sproščanja številnih citokinov, kar pripelje do poslabšanja delovanja več organskih sistemov. Kakšne so razlike med posameznimi produkti? Kako obvladovati neželene učinke zdravljenja? Piše asist. Luka Čemažar, dr. med., s KO za hematologijo UKC Ljubljana.
Na 8. mednarodnem kongresu COMy 2022 se je diseminirani plazmocitom ponovno izkazal za vročo temo hematoloških srečanj. Katera vprašanja so najbolj odmevala in na katere dileme pri zdravljenju smo dobili nove odgovore? Piše prim. Nataša Fikfak, dr. med., spec. hematologije.
»Iskreno smo ponosni, da smo po letu in pol negativni, da ta vrag ni prišel na naš oddelek,« je na letošnjih Tavčarjevih dnevih dejal specialist hematologije prof. dr. Samo Zver, dr. med., predstojnik KO za hematologijo UKC Ljubljana. Opisal je, kako jim je to uspelo.
Kaj bo krojilo prihodnjo klinično prakso v zdravljenju s CAR-T, razlaga doc. dr. Matjaž Sever, dr. med., spec. interne medicine in hematologije, s KO za hematologijo v UKC Ljubljana. V videu predstavi pet odmevnejših študij z letošnjega kongresa EHA.
V zadnjem desetletju sta se v osupljivo skladen dvojec ujela naraščajoče število razpoložljivih, zlasti tarčnih zdravljenj in razvoj sekvenciranja naslednje generacije (NGS). Hitrost in občutljivost metode skupaj z znižanjem stroškov sta botrovali vključevanju NGS v rutinsko uporabo.
Čimprejšnje cepljenje proti covid-19 smernice in stroka priporočajo vsem onkološkim bolnikom ne glede na to, s kakšno terapijo se zdravijo in ali so v fazi aktivnega zdravljenja oziroma v fazi sledenja, poudarja strokovna direktorica Onkološkega inštituta Ljubljana, specialistka onkologije in radioterapije izr. prof. dr. Irena Oblak, dr. med.
Svetovna pandemija covida-19 je pretresla zdravljenje bolnikov s krvnimi obolenji. Številne zdravstvene ustanove so se znašle pred novimi vprašanji. Kako zdraviti bolnike s krvnimi boleznimi med pandemijo? Ali je zdravljenje z intenzivno kemoterapijo varno? Ali uporabiti zdravila, ki okrnijo imunski sistem, ali raje izbrati manj učinkovita zdravila z manj vpliva na imunski sistem? Kako je s presaditvijo krvotvornih matičnih celic in najsodobnejšimi načini zdravljenja s celicami T s himernim antigenskim receptorjem (CAR-T)?
Ali bomo v Sloveniji tudi v prihodnosti lahko poskrbeli še za mnogo bolnikov s hudimi boleznimi, je odvisno od tega, ali je to v interesu države, opozarjajo izr. prof. dr. Samo Zver, dr. med., izr. prof. dr. Damjan Osredkar, dr. med., doc. dr. Matjaž Sever, dr. med., izr. prof. dr. Helena Podgornik, spec. lab. med. genetike, in prof. dr. Roman Jerala, vodja Odseka za sintezno biologijo in imunologijo na Kemijskem inštitutu.