Po progresu na dolgotrajnem zdravljenju z zaviralci BTK in BCL2
Kljub izboljšanju preživetja bolnikov s KLL v zadnjem desetletju ostajajo dileme glede zdravljenja ob progresu bolezni. Prav temu je bil namenjen tudi sklop predavanj na sestanku International workshop on CLL (iwCLL), ki je potekal oktobra v Bostonu. Piše: Polona Novak, dr. med., spec. hematologije s KO za hematologijo UKC Ljubljana.
Ob vezavi CAR-T-celice na tumorsko celico lahko pride do sproščanja številnih citokinov, kar pripelje do poslabšanja delovanja več organskih sistemov. Kakšne so razlike med posameznimi produkti? Kako obvladovati neželene učinke zdravljenja? Piše asist. Luka Čemažar, dr. med., s KO za hematologijo UKC Ljubljana.
E-izobraževanje: Izzivi pri zdravljenju kronične limfocitne levkemije
ASCO 2022: Izbrano in na kratko o zdravljenju krvnih rakov
Na letošnjem srečanju Ameriškega združenja za klinično onkologijo (ASCO) so mednarodno priznani strokovnjaki predstavili tudi nekaj novih dognanj na področju zdravljenja krvnih rakov. Na kratko povzemamo štiri raziskave.
COMy 2022: Kontroverznosti pri diseminiranem plazmocitomu
Na 8. mednarodnem kongresu COMy 2022 se je diseminirani plazmocitom ponovno izkazal za vročo temo hematoloških srečanj. Katera vprašanja so najbolj odmevala in na katere dileme pri zdravljenju smo dobili nove odgovore? Piše prim. Nataša Fikfak, dr. med., spec. hematologije.
»Leto in pol je mimo in ta vrag ni prišel na naš oddelek«
»Iskreno smo ponosni, da smo po letu in pol negativni, da ta vrag ni prišel na naš oddelek,« je na letošnjih Tavčarjevih dnevih dejal specialist hematologije prof. dr. Samo Zver, dr. med., predstojnik KO za hematologijo UKC Ljubljana. Opisal je, kako jim je to uspelo.
Doc. dr. Matjaž Sever o novostih v zdravljenju s CAR-T
Kaj bo krojilo prihodnjo klinično prakso v zdravljenju s CAR-T, razlaga doc. dr. Matjaž Sever, dr. med., spec. interne medicine in hematologije, s KO za hematologijo v UKC Ljubljana. V videu predstavi pet odmevnejših študij z letošnjega kongresa EHA.
V zadnjem desetletju sta se v osupljivo skladen dvojec ujela naraščajoče število razpoložljivih, zlasti tarčnih zdravljenj in razvoj sekvenciranja naslednje generacije (NGS). Hitrost in občutljivost metode skupaj z znižanjem stroškov sta botrovali vključevanju NGS v rutinsko uporabo.
Čimprejšnje cepljenje proti covid-19 smernice in stroka priporočajo vsem onkološkim bolnikom ne glede na to, s kakšno terapijo se zdravijo in ali so v fazi aktivnega zdravljenja oziroma v fazi sledenja, poudarja strokovna direktorica Onkološkega inštituta Ljubljana, specialistka onkologije in radioterapije izr. prof. dr. Irena Oblak, dr. med.
ASH 2020: največ napredka pri imunskem zdravljenju
Svetovna pandemija covida-19 je pretresla zdravljenje bolnikov s krvnimi obolenji. Številne zdravstvene ustanove so se znašle pred novimi vprašanji. Kako zdraviti bolnike s krvnimi boleznimi med pandemijo? Ali je zdravljenje z intenzivno kemoterapijo varno? Ali uporabiti zdravila, ki okrnijo imunski sistem, ali raje izbrati manj učinkovita zdravila z manj vpliva na imunski sistem? Kako je s presaditvijo krvotvornih matičnih celic in najsodobnejšimi načini zdravljenja s celicami T s himernim antigenskim receptorjem (CAR-T)?
Ali bodo lahko poskrbeli še za mnogo bolnikov, je odvisno od države
Ali bomo v Sloveniji tudi v prihodnosti lahko poskrbeli še za mnogo bolnikov s hudimi boleznimi, je odvisno od tega, ali je to v interesu države, opozarjajo izr. prof. dr. Samo Zver, dr. med., izr. prof. dr. Damjan Osredkar, dr. med., doc. dr. Matjaž Sever, dr. med., izr. prof. dr. Helena Podgornik, spec. lab. med. genetike, in prof. dr. Roman Jerala, vodja Odseka za sintezno biologijo in imunologijo na Kemijskem inštitutu.
Tudi v prihodnje bomo naredili vse, da bodo hematološkim bolnikom na razpolago prav vsa zdravila, tudi tista najnovejša. Kakorkoli obrnemo, letimo naprej. Izzivov in zagona nam ne manjka.
»Številne raziskave na tem področju in vedno nova zdravila so pripomogli, da se bolniki s kronično limfocitno levkemijo (KLL) danes lahko izognejo presaditvi krvotvornih matičnih celic, to je velika pridobitev,« ocenjuje Biljana Todorova, dr. med., s KO za hematologijo UKC Ljubljana.
Inovativno enkratno zdravljenje, ki v boju proti tumorskim celicam uporablja reprogramiranje bolnikovih lastnih celic imunskega sistema, zbuja veliko upanja ne le bolnikom s hematološkimi rakavimi boleznimi, ampak tudi pri zdravljenju solidnih tumorjev.
Krvne bolezni pomenijo manjšino internističnih bolezni, vendar sta v nekaterih primerih njihova hitra prepoznava in ustrezno ukrepanje ključna. V nadaljevanju so opisane klinične slike nujnih stanj, ki jih pogosto srečujemo pri hematoloških bolnikih kot zaplet zdravljenja, napredovanja bolezni ali kot prvi znak maligne hematološke bolezni.
Zdravljenje diseminiranega plazmocitoma v Sloveniji
V Sloveniji na leto odkrijemo in zdravimo od 100 do 120 bolnikov s plazmocitomom (DP). Ob postavitvi diagnoze je pomembno ugotoviti, ali gre v prvi vrsti za aktivno bolezen s prizadetostjo tarčnih organov (ledvici in kostni mozeg), in tudi to, ali je bolnik primeren za zdravljenje z velikimi odmerki citostatikov oziroma z avtologno presaditvijo krvotvornih matičnih celic (PKMC).
Vloga presaditev krvotvornih matičnih celic se v dobi sodobnih zdravil, ki so učinkovita ob kasnejšem relapsu bolezni ali primarno rezistentni bolezni, spreminja, je povedal doc. dr. Matjaž Sever, dr. med., spec. hematologije iz UKC Ljubljana. Danes se presaditve krvotvornih matičnih celic usmerjajo na ozko skupino hematoloških bolnikov, katerih bolezen ima slabo dolgoročno prognozo in malo ali nič drugih terapevtskih možnosti.
Samo za strokovno javnost
Portal Onco-academia.com je zbirno mesto strokovnih vsebin o novostih in dogajanju s področja zdravljenja raka.
Bodite prvi obveščeni o novostih in dogajanjih
Vnesite vaše ime, priimek, elektronski naslov, izberite želeno področje in se prijavite na prejemanje naših novic.