Novosti s kongresa International Myeloma Society (IMS)
Na letošnjem kongresu IMS so predstavili številne nove podatke, ki pomembno spreminjajo zdravljenje diseminiranega plazmocitoma. V ospredju so bile raziskave z bispecifičnimi protitelesi in terapijami CAR-T, ki dosegajo visoko odzivnost ter velik delež bolnikov z negativno minimalno preostalo boleznijo že v zgodnjih linijah zdravljenja, zlasti pri uporabi inovativnih kombinacij.
Premiki v zdravljenju KLL, ALL, AML in KML
Hiter razvoj tarčnih terapij, imunoterapije in kombinacijskih režimov spreminja standarde oskrbe ter omogoča vse bolj personaliziran pristop k zdravljenju krvnih rakov. Katere so najnovejše ugotovitve in pričakovani terapevtski premiki pri zdravljenju kronične limfocitne levkemije (KLL), akutne limfoblastne levkemije (ALL) ter akutne in kronične mieloične levkemije (AML/KML)? Piše Gaja Cvejić Vidali, dr. med., spec. hematologije s KO za hematologijo UKC Ljubljana.
Novosti pri zdravljenju diseminiranega plazmocitoma
Najmočnejši sunek EHA je bil gotovo trispecifično protitelo, željno pričakujemo prihod belantamaba in rezultate spremljanja bolnikov glede MRD ter se sprašujemo, kakšne so možnosti uvedbe neinvazivnih metod s CTC v naši laboratorijski diagnostiki. Piše Gaja Cvejić Vidali, dr. med., spec. hematologije s KO za hematologijo UKC Ljubljana.
Lahko črevesna mikrobiota vpliva na uspešnost zdravljenja?
Povezava med črevesno mikrobioto in hematološkimi malignostmi je v zadnjem času pritegnila veliko pozornosti. Z napredovanjem raziskav postaja vse bolj jasno, da sestava črevesne mikrobiote lahko vpliva na nastanek in napredovanje hematoloških rakov, obenem pa ima lahko pomembno vlogo pri učinkovitosti zdravljenja.
Zgodnji dostop do zdravil v Sloveniji
Slovenski raziskovalci so ovrednotili razpoložljivost in raziskali značilnosti programov zgodnjega dostopa do zdravil v Sloveniji. V analizo so vključili 324 novih zdravil v desetletnem obdobju. Največji delež zdravil je bil namenjen onkološkemu zdravljenju. Kaj so ugotovili v analizi?
Analiza programov zgodnjega dostopa do zdravil v Sloveniji
Slovenski raziskovalci so ovrednotili razpoložljivost in raziskali značilnosti programov zgodnjega dostopa do zdravil v Sloveniji. V analizo so vključili 324 novih zdravil v desetletnem obdobju. Največji delež zdravil je bil namenjen onkološkemu zdravljenju. Kaj so ugotovili v analizi?
Mesto zaviralcev BTK v zdravljenju B-celičnih malignomov: limfom plaščnih celic
Redek, vendar agresiven B-celični malignom, limfom plaščnih celic, je navadno povezan s slabo prognozo. Največji izziv pri zdravljenju so pogoste ponovitve, a je na vidiku precej novih, izboljšanih možnosti zdravljenja. Nova generacija zaviralcev BTK kaže velike obete – tako z vidika učinkovitosti kot varnosti.
Sporočanje slabe novice
»Mi prinašamo novice, ki trajno spreminjajo življenje. Sporočamo, da se je žena spremenila v vdovo, da je mama ostala brez sina, da smo potrdili maligno bolezen z zelo slabo prognozo. Zavedati se moramo pomembnosti trenutka in pomembnosti načina posredovanja teh sporočil svojim bolnikom in njihovim svojcem,« je povedala prim. Simona Repar Bornšek, dr. med., spec. družinske medicine iz ZD Ljubljana. Z njo smo iskali pristope, ki olajšajo najtežjo vrsto komunikacije v medicini.
Celokupno preživetje in zdravila, odobrena na podlagi nezrelih podatkov
Odobritev zdravila proti raku na podlagi nadomestnega izida zdravljenja lahko oteži oceno celokupnega preživetja, saj se ob pozitivnem izidu bolniki iz kontrolne skupine pogosto odločijo za zdravljenje s preučevanim zdravilom. Zato so v raziskavi, objavljeni v reviji Lancet Oncology, preučili dostopnost do zrelih podatkov o celokupnem preživetju za zdravila proti raku, za katera ob odobritvi podatki o celokupnem preživetju še niso bili zreli.
Z analizo krvi še prej do diagnoze?
V nedavni študiji, objavljeni v reviji Nature Communications, so proučevali povezave med 1463 plazemskimi beljakovinami in 19 vrstami raka z uporabo opazovalnih in genetskih pristopov na podlagi podatkov iz UK Biobanke. Odkrili so 618 povezav med beljakovinami in rakom ter 317 biooznačevalcev za raka, vključno s 107 primeri, odkritimi več kot sedem let pred diagnozo raka.
Specializirano paliativno oskrbo potrebuje le petina bolnikov
Medicina zmore veliko, ali si tega želi tudi bolnik? Asist. mag. Mateja Lopuh, dr. med., vodja Centra za interdisciplinarno zdravljenje bolečine in paliativno oskrbo SB Jesenice, je spregovorila o tem, kako se paliativni način razmišljanja, drugačen način razmišljanja, vpeljuje v slovenski medicinski prostor.
KLL in hipertenzija
Na iwCLL so bili v sklopu posterjev predstavljeni tudi podatki o za ujemanje prilagojeni primerjavi med akalabrutinibom in zanubrutinibom v prvi liniji zdravljenja bolnikov s KLL ter o povezavi med hipertenzijo in celokupnim preživetjem bolnikov s KLL glede na podatke danskega registra.
Bodo enterobakterije, ki izločajo karbapanemaze, ušle izpod nadzora?
Naraščanje okužb z večkratno odpornimi enterobakterijami, ki so odporne proti karbapenemom – CRE, in enterobakterijami, ki izločajo karbapenemaze – CRE-CPE/CPE, je pomembna javnozdravstvena težava. Odpornost proti karbapenemom je v zadnjih 15 letih postala kritična.
Lenalidomid in nastanek sekundarnih primarnih rakavih bolezni
Ker glede na objavljene raziskave povezava med zdravljenjem z lenalidomidom za različne indikacije in nastankom sekundarne primarne rakave bolezni še vedno ostaja nejasna, so raziskovalci izvedli sistematični pregled randomiziranih kontroliranih raziskav. Kaj so ugotovili v pregledu, nedavno objavljenem v reviji Lancet Haemathology?
Nezaželeni stranski učinki CAR-T-celične terapije
Ob vezavi CAR-T-celice na tumorsko celico lahko pride do sproščanja številnih citokinov, kar pripelje do poslabšanja delovanja več organskih sistemov. Kakšne so razlike med posameznimi produkti? Kako obvladovati neželene učinke zdravljenja? Piše asist. Luka Čemažar, dr. med., s KO za hematologijo UKC Ljubljana.
