Zgodnji dostop do zdravil v Sloveniji
Slovenski raziskovalci so ovrednotili razpoložljivost in raziskali značilnosti programov zgodnjega dostopa do zdravil v Sloveniji. V analizo so vključili 324 novih zdravil v desetletnem obdobju. Največji delež zdravil je bil namenjen onkološkemu zdravljenju. Kaj so ugotovili v analizi?
Analiza programov zgodnjega dostopa do zdravil v Sloveniji
Slovenski raziskovalci so ovrednotili razpoložljivost in raziskali značilnosti programov zgodnjega dostopa do zdravil v Sloveniji. V analizo so vključili 324 novih zdravil v desetletnem obdobju. Največji delež zdravil je bil namenjen onkološkemu zdravljenju. Kaj so ugotovili v analizi?
Sporočanje slabe novice
»Mi prinašamo novice, ki trajno spreminjajo življenje. Sporočamo, da se je žena spremenila v vdovo, da je mama ostala brez sina, da smo potrdili maligno bolezen z zelo slabo prognozo. Zavedati se moramo pomembnosti trenutka in pomembnosti načina posredovanja teh sporočil svojim bolnikom in njihovim svojcem,« je povedala prim. Simona Repar Bornšek, dr. med., spec. družinske medicine iz ZD Ljubljana. Z njo smo iskali pristope, ki olajšajo najtežjo vrsto komunikacije v medicini.
Celokupno preživetje in zdravila, odobrena na podlagi nezrelih podatkov
Odobritev zdravila proti raku na podlagi nadomestnega izida zdravljenja lahko oteži oceno celokupnega preživetja, saj se ob pozitivnem izidu bolniki iz kontrolne skupine pogosto odločijo za zdravljenje s preučevanim zdravilom. Zato so v raziskavi, objavljeni v reviji Lancet Oncology, preučili dostopnost do zrelih podatkov o celokupnem preživetju za zdravila proti raku, za katera ob odobritvi podatki o celokupnem preživetju še niso bili zreli.
Z analizo krvi še prej do diagnoze?
V nedavni študiji, objavljeni v reviji Nature Communications, so proučevali povezave med 1463 plazemskimi beljakovinami in 19 vrstami raka z uporabo opazovalnih in genetskih pristopov na podlagi podatkov iz UK Biobanke. Odkrili so 618 povezav med beljakovinami in rakom ter 317 biooznačevalcev za raka, vključno s 107 primeri, odkritimi več kot sedem let pred diagnozo raka.
Specializirano paliativno oskrbo potrebuje le petina bolnikov
Medicina zmore veliko, ali si tega želi tudi bolnik? Asist. mag. Mateja Lopuh, dr. med., vodja Centra za interdisciplinarno zdravljenje bolečine in paliativno oskrbo SB Jesenice, je spregovorila o tem, kako se paliativni način razmišljanja, drugačen način razmišljanja, vpeljuje v slovenski medicinski prostor.
KLL in hipertenzija
Na iwCLL so bili v sklopu posterjev predstavljeni tudi podatki o za ujemanje prilagojeni primerjavi med akalabrutinibom in zanubrutinibom v prvi liniji zdravljenja bolnikov s KLL ter o povezavi med hipertenzijo in celokupnim preživetjem bolnikov s KLL glede na podatke danskega registra.
Bodo enterobakterije, ki izločajo karbapanemaze, ušle izpod nadzora?
Naraščanje okužb z večkratno odpornimi enterobakterijami, ki so odporne proti karbapenemom – CRE, in enterobakterijami, ki izločajo karbapenemaze – CRE-CPE/CPE, je pomembna javnozdravstvena težava. Odpornost proti karbapenemom je v zadnjih 15 letih postala kritična.
Lenalidomid in nastanek sekundarnih primarnih rakavih bolezni
Ker glede na objavljene raziskave povezava med zdravljenjem z lenalidomidom za različne indikacije in nastankom sekundarne primarne rakave bolezni še vedno ostaja nejasna, so raziskovalci izvedli sistematični pregled randomiziranih kontroliranih raziskav. Kaj so ugotovili v pregledu, nedavno objavljenem v reviji Lancet Haemathology?
Nezaželeni stranski učinki CAR-T-celične terapije
Ob vezavi CAR-T-celice na tumorsko celico lahko pride do sproščanja številnih citokinov, kar pripelje do poslabšanja delovanja več organskih sistemov. Kakšne so razlike med posameznimi produkti? Kako obvladovati neželene učinke zdravljenja? Piše asist. Luka Čemažar, dr. med., s KO za hematologijo UKC Ljubljana.
COMy 2022: Kontroverznosti pri diseminiranem plazmocitomu
Na 8. mednarodnem kongresu COMy 2022 se je diseminirani plazmocitom ponovno izkazal za vročo temo hematoloških srečanj. Katera vprašanja so najbolj odmevala in na katere dileme pri zdravljenju smo dobili nove odgovore? Piše prim. Nataša Fikfak, dr. med., spec. hematologije.
»Leto in pol je mimo in ta vrag ni prišel na naš oddelek«
»Iskreno smo ponosni, da smo po letu in pol negativni, da ta vrag ni prišel na naš oddelek,« je na letošnjih Tavčarjevih dnevih dejal specialist hematologije prof. dr. Samo Zver, dr. med., predstojnik KO za hematologijo UKC Ljubljana. Opisal je, kako jim je to uspelo.
Doc. dr. Matjaž Sever o novostih v zdravljenju s CAR-T
Kaj bo krojilo prihodnjo klinično prakso v zdravljenju s CAR-T, razlaga doc. dr. Matjaž Sever, dr. med., spec. interne medicine in hematologije, s KO za hematologijo v UKC Ljubljana. V videu predstavi pet odmevnejših študij z letošnjega kongresa EHA.
NGS v hematološki diagnostiki
V zadnjem desetletju sta se v osupljivo skladen dvojec ujela naraščajoče število razpoložljivih, zlasti tarčnih zdravljenj in razvoj sekvenciranja naslednje generacije (NGS). Hitrost in občutljivost metode skupaj z znižanjem stroškov sta botrovali vključevanju NGS v rutinsko uporabo.
Cepljenje bolnikov z rakavimi boleznimi
Čimprejšnje cepljenje proti covid-19 smernice in stroka priporočajo vsem onkološkim bolnikom ne glede na to, s kakšno terapijo se zdravijo in ali so v fazi aktivnega zdravljenja oziroma v fazi sledenja, poudarja strokovna direktorica Onkološkega inštituta Ljubljana, specialistka onkologije in radioterapije izr. prof. dr. Irena Oblak, dr. med.
