Ciljana aksilarna disekcija v 36 državah sveta
Kirurgi iz 137 centrov za zdravljenje raka dojk so iskali odgovor na vprašanje, kakšen je status ciljane aksilarne disekcije v njihovi klinični praksi. V raziskavi je sodeloval tudi doc. dr. Andraž Perhavec, dr. med., spec. splošne kirurgije z OI Ljubljana. Kam nas usmerjajo objavljeni rezultati in ali so primerljivi z domačimi izkušnjami po prvih šestih mesecih izvajanja te metode?
Pilotni projekt OREH je primer dobre prakse
Ustno predstavitev rezultatov slovenskega projekta OREH na nedavnem kongresu ASCO štejemo za izjemen uspeh. Prvi avtor prof. dr. Nikola Bešić, dr. med., spec. splošne kirurgije z OI Ljubljana, je povedal, česa nas je raziskava o celostni rehabilitaciji bolnic z rakom dojk naučila in kako naj poteka širitev dokazano uspešnih pristopov.
Nosečnost po končanem zdravljenju raka dojk
Na kongresu ASCO je med drugim odmevala raziskava, v kateri so 11 let spremljali 1213 žensk, ki so pri starosti 40 let ali manj zbolele za rakom dojk brez razsoja. Katere izmed njih so imele večjo verjetnost zanositve in rojstva živega otroka? Ugotovitve lahko pomagajo pri svetovanju mladim bolnicam, ki načrtujejo rojstvo otroka. Zbrali smo še nekaj drugih pomembnejših kongresnih novosti.
Prispevki Onkološkega inštituta Ljubljana na ASCO 2024
Kakšna je povezava med starostjo, toksičnostjo in izidi zdravljenja z abemaciklibom pri HR+/HER2- razsejanem raku dojk? Kateri napovedni dejavnik ima potencialno pomembno vlogo pri doseganju popolnega patološkega odgovora na neoadjuvantno kemoimunoterapijo pri trojno negativnem raku dojk? Kaj pa značilnosti zdravljenja z eribulinom pri slovenskih bolnicah z rakom dojk?
Kako naj poteka rehabilitacija po diagnozi razsejane bolezni?
Tudi bolnice z razsejanim rakom dojk imajo pravico do celostne rehabilitacije. Ker ni predvidljivega scenarija med zdravljenjem, ki je kontinuum, sta načrtovanje in izvajanje rehabilitacije lahko precejšen izziv. Na vprašanja, ki so zahtevna tako za bolnice kot za klinike, je odgovore iskala asist. Anja Škoporc, dr. med., spec. internistične onkologije z OI Ljubljana.
Pet obsevanj po operaciji raka dojk
Doc. dr. Ivica Ratoša, dr. med., spec. onkologije z radioterapijo z OI Ljubljana opisuje krajše in intenzivnejše pooperativno obsevanje, opravljeno v enem tednu, kot prelomnico pri dopolnilnem zdravljenju raka dojk z obsevanjem. Za katere bolnike je primerno ultrahipofrakcionirano obsevanje? Kakšne rezultate dosega in kako varno je?
Odgovori, ki jih je ponudil kongres ESMO Breast 2024
Kako raba tehnik asistirane reprodukcije vpliva na izid nosečnosti po raku dojk? Zakaj so najnovejših rezultati zdravljenja trojno negativnega raka dojk z atezolizumabom presenetili? Kakšen bi lahko bil bolj pragmatičen pristop k preprečitvi prekinitve zdravljenja z zaviralci CDK4/6? Zbrali smo vroče teme srečanja v Berlinu.
DCIS: zdraviti več ali manj?
Podatki kažejo, da je smrtnost med bolniki z duktalnim karcinomom in situ (DCIS) presenetljivo velika. Infografika usmerja v lažjo prepoznavo tistih z visokim tveganjem za smrt po DCIS, ki potrebujejo dodatno terapijo. Enako pomemben je vidik nepotrebnega izpostavljanja zdravljenju ostalih bolnikov.
Starostno specifično vs. personalizirano presejanje
Kako bi lahko bolje usmerili presejanje za raka dojk? Kakšna evropska priporočila lahko pričakujemo, ko bo končana velika raziskava MyPeBS? In, kar je še pomembneje, je ocenjevanje individualne ogroženosti z namenom presejanja za raka dojk v Sloveniji izvedljivo? Piše dr. Katja Jarm, dr. med., specialistka javnega zdravja, vodja registra programa DORA.
Premagovanje hormonske rezistence
Specialista internistične onkologije doc. dr. Domen Ribnikar, dr. med., in Nataša Snoj Šarvari, dr. med., sta zbrala dokaze o zdravilih, ki jih uporabljamo ob razvoju hormonske rezistence pri napredovalem luminalnem raku dojk. Kakšen izziv pomeni heterogenost mutacij in kateri mehanizmi premagovanja rezistence so lahko uspešni v teh primerih?
Ali umetna inteligenca še zaostaja za izkušenimi radiologi?
Kaj bo poleg strojnih odčitovalcev zaznamovalo prihodnost radiološkega diagnosticiranja in presejanja za raka dojk? Kako ob omejitvah mamografije raste vloga digitalne tomosinteze? Doc. dr. Maja Marolt Mušič, dr. med., spec. radiologije z Onkološkega inštituta Ljubljana, je strnila pomembnejša spoznanja in obete.
Kako obetavna so protitumorska cepiva pri raku dojk?
Dr. Simona Borštnar, dr. med., spec. internistične onkologije z Onkološkega inštituta Ljubljana, je na Dnevih internistične onkologije predstavila preboje in izzive uporabe cepiv za zdravljenje raka dojk. Kaj si lahko obetamo od slovenske raziskave faze II, ki pri bolnikih s trojno negativnim rakom dojk preskuša varnost in učinkovitost cepiva z avtolognimi imunohibridomskimi celicami?
Posodobljene smernice za zdravljenje zgodnjega TNRD
Združenje ESMO je nedavno izdalo posodobljene klinične smernice za diagnostiko, zdravljenje in spremljanje bolnikov z zgodnjim rakom dojk. V infografiki si oglejte povzetek poglavja o zdravljenju zgodnjega trojno negativnega raka dojk (TNRD) z rezultati kliničnih raziskav, ki so vplivale na posodobljeni algoritem.
