Katere novosti je ESMO prinesel na področju zdravljenja raka dojk?
Doc. dr. Erika Matos, dr. med., spec. internistične onkologije, in Katja Dejanović, dr. med., obe z Onkološkega inštituta Ljubljana, sta se pogovarjali o novostih, ki so zaznamovale letošnji kongres ESMO. Izpostavili sta rezultate raziskav DESTINY-Breast12, NATALEE in KEYNOTE-522 ter predstavili dokaze o varnosti dojenja po zdravljenju raka dojk.
Progres ob hormonski terapiji: kako naprej?
Hormonska terapija predstavlja standard zdravljenja hormonsko odvisnega HER2-negativnega raka dojk, ki jo je mogoče kombinirati z zaviralci od ciklina odvisnih kinaz 4 in 6. Kako pa nadaljevati zdravljenje po progresiji bolezni, ko učinkovitost hormonske terapije izrazito upade? Bi lahko ta izziv bolje obvladovalo zdravljenje z zdravilom trastuzumab derukstekan?
Vadba za moč ob kemoterapiji izboljšuje celokupno preživetje bolnic
Švedski raziskovalci so predstavili raziskavo, ki potrjuje dobrobit telesne vadbe za bolnice z rakom dojk v času, ko prejemajo kemoterapijo. Kateri novi dokazi so še odmevali na kongresu ESMO? Zbrala jih je dr. Mojca Humar, dr. med., spec. internistične onkologije z Odseka za hematologijo in onkologijo Splošne bolnišnice dr. Franca Derganca Nova Gorica.
Tarča: estrogenski receptor pri zdravljenju razsejanega HR+, HER2– raka dojk
V zadnjem obdobju v predkliničnih raziskavah doživljajo razcvet nove skupine zdravil z delovanjem na estrogenske receptorje, ki so že v klinični praksi ali pa bodo, vsaj nekatere od njih, prišle v prihodnjih letih. Njihov namen je predvsem obiti ali upočasniti razvoj odpornosti proti hormonskemu zdravljenju. Dosedanja spoznanja o izbranih učinkovinah je strnila Anja Škoporc, dr. med., spec. internistične onkologije.
Rak dojk v nosečnosti: kakšne možnosti imamo na voljo?
Čeprav redek, je to najpogostejši rak med nosečnostjo in dojenjem, pričakujemo pa tudi dvig incidence zaradi trenda zanositev pri višji starosti žensk. Nina Čas Sikošek, dr. med., spec. ginekologije in porodništva z Oddelka za onkološko ginekologijo in onkologijo dojk UKC Maribor, je pripravila celosten pregled tematike, ki predstavlja precejšen strokovni izziv.
Pogovor o plodnosti je za bolnice pozitivno sporočilo
Bolnicam z rakom dojk v rodni dobi je treba čim prej ponuditi obisk enote za reprodukcijo, da se lahko dogovorijo o varnem in zanje najbolj primernem načinu ohranitve plodnosti, ne da bi pri tem bistveno odložili začetek zdravljenja raka. Piše doc. dr. Vida Gavrić Lovrec, dr. med., z Oddelka za reproduktivno medicino in ginekološko endokrinologijo Klinike za ginekologijo in perinatologijo UKC Maribor.
Česa nas je naučila RWE-analiza predpisovanja eribulina?
Analize iz realnega sveta (RWE) v vse večji meri usmerjajo klinično delo. Kam nas vodijo, razlaga doc. dr. Simona Borštnar, dr. med., spec. internistične onkologije in interne medicine z OI Ljubljana. Rezultati domače RWE-analize z eribulinom nakazujejo potrebo po prilagoditvah obstoječe prakse.
Rezultati domače analize odstopajo od rezultatov iz tujine
Na kongresu ASCO je bila predstavljena slovenska multicentrična retrospektivna raziskava o značilnostih zdravljenja z eribulinom ter o njegovi učinkovitosti in varnosti pri bolnicah z rakom dojk. Prvi avtor raziskave Luka Dobovišek, dr. med., spec. internistične onkologije z OI Ljubljana, je strnil ugotovitve in komentiral, zakaj rezultati odstopajo od primerljivih tujih raziskav.
Pilotni projekt OREH je primer dobre prakse
Ustno predstavitev rezultatov slovenskega projekta OREH na nedavnem kongresu ASCO štejemo za izjemen uspeh. Prvi avtor prof. dr. Nikola Bešić, dr. med., spec. splošne kirurgije z OI Ljubljana, je povedal, česa nas je raziskava o celostni rehabilitaciji bolnic z rakom dojk naučila in kako naj poteka širitev dokazano uspešnih pristopov.
Nosečnost po končanem zdravljenju raka dojk
Na kongresu ASCO je med drugim odmevala raziskava, v kateri so 11 let spremljali 1213 žensk, ki so pri starosti 40 let ali manj zbolele za rakom dojk brez razsoja. Katere izmed njih so imele večjo verjetnost zanositve in rojstva živega otroka? Ugotovitve lahko pomagajo pri svetovanju mladim bolnicam, ki načrtujejo rojstvo otroka. Zbrali smo še nekaj drugih pomembnejših kongresnih novosti.
Ciljana aksilarna disekcija v 36 državah sveta
Kirurgi iz 137 centrov za zdravljenje raka dojk so iskali odgovor na vprašanje, kakšen je status ciljane aksilarne disekcije v njihovi klinični praksi. V raziskavi je sodeloval tudi doc. dr. Andraž Perhavec, dr. med., spec. splošne kirurgije z OI Ljubljana. Kam nas usmerjajo objavljeni rezultati in ali so primerljivi z domačimi izkušnjami po prvih šestih mesecih izvajanja te metode?
Prispevki Onkološkega inštituta Ljubljana na ASCO 2024
Kakšna je povezava med starostjo, toksičnostjo in izidi zdravljenja z abemaciklibom pri HR+/HER2- razsejanem raku dojk? Kateri napovedni dejavnik ima potencialno pomembno vlogo pri doseganju popolnega patološkega odgovora na neoadjuvantno kemoimunoterapijo pri trojno negativnem raku dojk? Kaj pa značilnosti zdravljenja z eribulinom pri slovenskih bolnicah z rakom dojk?
Kako naj poteka rehabilitacija po diagnozi razsejane bolezni?
Tudi bolnice z razsejanim rakom dojk imajo pravico do celostne rehabilitacije. Ker ni predvidljivega scenarija med zdravljenjem, ki je kontinuum, sta načrtovanje in izvajanje rehabilitacije lahko precejšen izziv. Na vprašanja, ki so zahtevna tako za bolnice kot za klinike, je odgovore iskala asist. Anja Škoporc, dr. med., spec. internistične onkologije z OI Ljubljana.
Pet obsevanj po operaciji raka dojk
Doc. dr. Ivica Ratoša, dr. med., spec. onkologije z radioterapijo z OI Ljubljana opisuje krajše in intenzivnejše pooperativno obsevanje, opravljeno v enem tednu, kot prelomnico pri dopolnilnem zdravljenju raka dojk z obsevanjem. Za katere bolnike je primerno ultrahipofrakcionirano obsevanje? Kakšne rezultate dosega in kako varno je?
Odgovori, ki jih je ponudil kongres ESMO Breast 2024
Kako raba tehnik asistirane reprodukcije vpliva na izid nosečnosti po raku dojk? Zakaj so najnovejših rezultati zdravljenja trojno negativnega raka dojk z atezolizumabom presenetili? Kakšen bi lahko bil bolj pragmatičen pristop k preprečitvi prekinitve zdravljenja z zaviralci CDK4/6? Zbrali smo vroče teme srečanja v Berlinu.
DCIS: zdraviti več ali manj?
Podatki kažejo, da je smrtnost med bolniki z duktalnim karcinomom in situ (DCIS) presenetljivo velika. Infografika usmerja v lažjo prepoznavo tistih z visokim tveganjem za smrt po DCIS, ki potrebujejo dodatno terapijo. Enako pomemben je vidik nepotrebnega izpostavljanja zdravljenju ostalih bolnikov.
Starostno specifično vs. personalizirano presejanje
Kako bi lahko bolje usmerili presejanje za raka dojk? Kakšna evropska priporočila lahko pričakujemo, ko bo končana velika raziskava MyPeBS? In, kar je še pomembneje, je ocenjevanje individualne ogroženosti z namenom presejanja za raka dojk v Sloveniji izvedljivo? Piše dr. Katja Jarm, dr. med., specialistka javnega zdravja, vodja registra programa DORA.
