Bolniki z omejeno obliko urotelnega karcinoma so po neoadjuvantem cisplatinu lahko primerni za dopolnilno zdravljenje z zaviralcem imunskih nadzornih točk. Pomembno je, da o tej možnosti seznanimo tudi urologe, poudarja asist. dr. Marina Mencinger, dr. med., spec. internistične onkologije z OI Ljubljana.
Kaj sporočajo najpomembnejše raziskave pri oligometastatskem raku prostate? Kje zaenkrat beležimo najvišjo stopnjo dokazov? Katera vprašanja ostajajo neodgovorjena? Doc. dr. Helena Barbara Zobec Logar, dr. med., spec. radioterapije in onkologije, je predstavila najbolj relevantna dosedanja spoznanja.
Dr. Luka Čavka, dr. med., iz UKC Maribor je v drugem delu pripravil niz raziskav pri bolnikih z razsejanim hormonsko odvisnim rakom prostate in z lokaliziranim rakom z visokim tveganjem za razsoj. Vabljeni k ogledu strnjenega pregleda aktualnih rezultatov, predstavljenih na letošnjem kongresu ESMO.
Pregledna retrospektivna analiza kaže na zadržanost pri intenzifikaciji zdravljenja z novejšimi hormonskimi terapijami ali docetakselom pri bolnikih z rHORP, tudi pri tistih z visceralnimi zasevki. Kako je to vplivalo na celokupno preživetje bolnikov in kakšne so možnosti za izboljšave izidov zdravljenja v prihodnje?
Med bolniki z rakom prostate so motnje spanja pogostejše kot med splošno populacijo, razkriva pregledna analiza, objavljena v publikaciji Cancers. Gre za pomembno temo, ki si zasluži več pozornosti, poudarja prof. dr. Leja Dolenc Grošelj, dr. med., specialistka nevrologije in klinične nevrofiziologije iz Nevrološke klinike UKC Ljubljana.
Zakaj pri kirurškem zdravljenju raka prostate izvajamo pelvično limfadenektomijo, v katerih primerih je ta smiselna in kakšna je njena terapevtska vrednost, razlaga Uroš Bele, dr. med., spec. urologije in FEBU z Univerzitetne klinike za urologijo LKH Gradec. Gre za eno izmed vročih tem nedavnega Slovenskega urološkega kongresa.
Raziskovalci so odkrili pomembne razlike v črevesni mikrobioti med moškimi z rakom prostate in tistimi z benignimi spremembami prostate. Gre za največjo prospektivno klinično raziskavo s tega področja. Kaj so vzroki razlik? In predvsem kakšna je uporabna vrednost novih dokazov?
V raziskavi učinkovitosti zdravljenja z atezolizumabom pri bolnikih z mišično invazivnim urotelijskim rakom po cistektomiji so ugotovili, da se je ena od preučevanih podskupin na to terapijo še posebej dobro odzvala. Odkritje obeta spremembe.
Ugledni francoski urolog prof. dr. Arnauld Villers, dr. med., je na kongresu EAU22 v Amsterdamu strnil njegove najpomembnejše zaključke. Posebej za slovenske kolege je pripravil kratek povzetek. Dotaknil se je zgodnjega odkrivanja raka prostate, aktivnega nadzora, fokalne terapije in novih kriterijev za opredelitev bolnikov z visokim tveganjem.
Edini slovenski govorec na kongresu EAU22 je bil doc. dr. Tit Albreht, dr. med., iz NIJZ, katerega sporočila so povzeli tudi na t.i. seji »best of«, ki je na zadnji kongresni dan strnila najpomembnejše ugotovitve srečanja. Kateri pogoji morajo biti izpolnjeni, da lahko ugodimo zahtevam sodobnega presejalnega programa za raka prostate? Kje tičijo glavne vrzeli?
Pri 25 % bolnikov z rakom sečnega mehurja, ki so prejemali neoadjuvantno kemoterapijo in pri katerih je bila po sistemskem zdravljenju opravljena radikalna cistektomija, se je pojavila venska trombembolija. Novi rezultati opozarjajo na odsotnost priporočil in pomanjkljivo rabo tromboprofilakse.
So vrednosti cirkulirajoče tumorske dna (ctDNA) v plazmi bolnikov med zdravljenjem z zaviralci androgene signalne poti povezane z izhodom mKORP? Valentina Jerič Horvat, dr. med., je v infografiki povzela rezultate nedavne raziskave, ki prispeva odgovor na to vprašanje.
»Opažam, da določeni bolniki niso dovolj poučeni, kaj lahko pričakujejo po radikalni prostatektomiji,« pove Frosina Krstanoska, dr. med., spec. interne medicine in spec. hematologije, FECSM, iz Splošne bolnišnice Slovenj Gradec, ki v Velenju vodi ambulanto za psihoseksualno svetovanje.