ASCO GI 2026 – rak želodca in ezofagogastričnega stika
Novi rezultati, predstavljeni na letošnjem kongresu ASCO GI, dodatno utrjujejo vlogo imunoterapije in tarčnih zdravil v različnih linijah zdravljenja raka želodca ter ezofagogastričnega stika. Med odmevnejšimi sta tudi dve raziskavi, ki preučujeta učinkovitost dodatka terapije s celicami CAR-T in telesne vadbe v kombinaciji s prehransko podporo pri starejših bolnikih z operabilnim rakom želodca. Vsebino je recenzirala Jelena Azarija, dr. med., spec. internistične onkologije z OI Ljubljana.
Novosti z EASL Liver Cancer Summita 2026
Povzemamo klinično pomembne rezultate raziskav, predstavljenih na kongresu Evropskega združenja za proučevanje jeter (EASL) Liver Cancer Summit 2026. Novosti prispevajo k razumevanju dolgoročnih izidov, večji varnosti ter optimizaciji sekvenciranja in umeščanja sistemskih ter lokoregionalnih terapij pri bolnikih z rakom žolčnih vodov in hepatocelularnim rakom.
Adjuvantno sistemsko zdravljenje raka debelega črevesa
Kateri bolniki so po kurativni resekciji raka debelega črevesa kandidati za adjuvantno sistemsko zdravljenje in kolikšna je dobrobit tovrstne terapije? Kam nas napotujejo najnovejši podatki in priporočila? Kateri kliničnopatološki in molekularni pristopi usmerjajo odločitve klinikov? Na Simpoziju rakov prebavil, ki je potekal konec lanskega leta, je na ta vprašanja odgovarjala izr. prof. dr. Martina Reberšek, dr. med., spec. internistične onkologije z OI Ljubljana.
Klinična pot bolnikov z iCCA
Algoritem celostne obravnave bolnikov z intrahepatičnim holangiokarcinomom (iCCA) je del Klinične poti diagnostike in zdravljenja bolnika s holangiokarcinomom, objavljene v zadnji številki revije Gastroenterolog. Avtorica je Mirjana Pavlova Bojadžiski, dr. med., spec. internistične onkologije s KO za gastroenterologijo Interne klinike UKC Ljubljana.
Neoadjuvantno sistemsko zdravljenje raka debelega črevesa in danke
Opredelitev bolnikov, ki imajo največjo dobrobit od neoadjuvantnega sistemskega zdravljenja, ter odločanje o obsegu lokalnega zdravljenja ob dobrem odzivu sta ključna izziva klinične prakse. Molekularna stratifikacija, zlasti status MSI-H/dMMR, pomembno usmerja terapevtske odločitve. Izr. prof. dr. Tanja Mesti, dr. med., spec. internistične onkologije z OI Ljubljana, je na Simpoziju rakov prebavil predstavila ključne poudarke.
Gastrointestinalni raki na ASCO 2025
Raziskavi BREAKWATER in MATTERHORN sta potrdili prebojni vpliv sodobne tarčne terapije in imunoterapije na izboljšanje izidov bolnikov z rakom prebavil. Kateri drugi rezultati še oblikujejo prihodnost tega terapevtskega področja? Strokovno recenzijo izbranih povzetkov s kongresa ASCO je prispevala doc. dr. Tanja Mesti, dr. med., spec. internistične onkologije z OI Ljubljana.
Pričakujemo, da bo holangioskopija postala nepogrešljiva
Klemen Mojškerc, dr. med., spec. interne medicine, predstojnik Oddelka za interno medicino SB Slovenj Gradec, podpira širitev izvajanja holangioskopij za diagnostiko patoloških sprememb biliarnega sistema. Kako uspešna je metoda pri vizualizaciji in potrjevanju malignih bolezni? Katere so njene največje omejitve?
Gibanje je zdravilo
Triletni strukturiran program telesne vadbe po končanem zdravljenju podaljša preživetje brez napredovanja bolezni in celokupno preživetje bolnikov z rakom debelega črevesa. Klinična raziskave CHALLENGE, ki je odmevala na letošnjem kongresu ASCO, usmerja stroko in bolnike v preseganje splošnih priporočil za zdrav način življenja.
Etiologija in patogeneza ZNRDČD: kaj že vemo in kaj ostaja neznanka?
Z zaskrbljenostjo spremljamo naraščajočo incidenco zgodaj nastalega raka debelega črevesa in danke (ZNRDČD) pri bolnikih, mlajših od 50 let. Dr. Neva Volk, dr. med., specialistka internistične onkologije z OI Ljubljana, je zbrala najnovejše podatke iz literature o posebnostih te skupine bolnikov, predstavila koncept eksposoma in razpoložljive možnosti zgodnejše diagnostike.
ASCO GI 2025 – pet najodmevnejših raziskav
Katja Leskovšek, dr. med., spec. internistične onkologije z OI Ljubljana, je v preglednici strnila posodobljene rezultate kliničnih raziskav SCIENCE, DESTINY-Gastric03, CARES-005, RESET-C ter združene analize multicentričnih raziskav CAO/ARO/AIO-12 in OPRA. Vse te objave ponujajo odgovore, ki lahko klinikom olajšajo terapevtske odločitve.
Pri kateri starosti prenehati presejati za RDČD?
Ameriški raziskovalci so določali optimalno starost za prenehanje presejanja za raka debelega črevesa in danke (RDČD) v povezavi s spolom, pridruženimi boleznimi in zgodovino presejanja posameznikov. Analiza, ki je potekala med marcem 2023 in majem 2024, je v ospredje postavila stroškovno učinkovitost. Kam nas usmerjajo rezultati, objavljeni nedavno v publikaciji JAMA?
Novosti s področja radioterapije tumorjev prebavil
Asist. mag. Ajra Šečerov Ermenc, dr. med., specialistka onkologije z radioterapijo z OI Ljubljana, je po kongresu ASTRO predstavila spreminjajočo se paradigmo zdravljenja adenokarcinoma požiralnika in pomena obsevanja jetrnoceličnega raka. Razpravljala je tudi o zaporedju zdravljenja lokalno napredovalega raka danke in razvoju stereotaktičnega obsevanja celiakalnega pleteža pri raku trebušne slinavke.
O ChatGPT-ju, acetilsalicilni kislini in krvnih testih za presejanje
Kakšen je potencial acetilsalicilne kisline pri specifičnih podskupinah bolnikov z rakom debelega črevesa in danke? Kaj je prispevala do zdaj največja klinična raziskava, ki je primerjala zanesljivost kolonoskopije in krvnega testa pri odkrivanju raka debelega črevesa in danke? Je umetna inteligenca že dosegla raven, ko lahko ponudi kredibilno podporo kliničnemu delu? Zbrali smo novice z ASCO GI 2025.
