Jetrni zasevki kolorektalnega raka – kje so meje kirurškega zdravljenja?
Z uvajanjem novih, visoko učinkovitih režimov kemoterapije in imunoterapije, napredkom kirurških tehnik resekcije jeter in presaditve ter drugih oblik zdravljenja in nege bolnikov se je število bolnikov z jetrnimi zasevki, ki jih lahko zdravimo kirurško, pomembno povečalo. Kje pa so glavni izzivi? Piše izr. prof. Blaž Trotovšek, dr. med., spec. splošne in abdominalne kirurgije iz UKC Ljubljana.
SBRT jeter: pregled napredka zadnjih petih let
Kaj so prednosti stereotaktične radioterapije jetrnih metastaz in primarnih jetrnih tumorjev? Kakšne izzive prinaša ta metoda? Kako se rezultati njenega izvajanja na OI Ljubljana primerjajo s podatki iz literature? Odgovore so strnile tri specialistke onkologije z radioterapijo: izr. prof. dr. Irena Oblak, dr. med., Nina Boc, dr. med., in mag. Ajra Šečerov Ermenc, dr. med.
Rastoča vloga obsevanja v zdravljenju tumorjev prebavil
Asist. mag. Ajra Šečerov Ermenc, dr. med., specialistka onkologije z radioterapijo z Onkološkega inštituta Ljubljana je strnila aktualne dokaze o prispevku radioterapije k uspehom zdravljenja rakov danke in analnega kanala, požiralnika ter trebušne slinavke. V prihodnje bo na teh področjih še vidnejše mesto dobila novejša tehnika zdravljenja z obsevanjem.
Kateri izzivi spremljajo kirurško zdravljenje raka želodca?
Doc. dr. Ibrahim Edhemović, dr. med., spec. splošne in abdominalne kirurgije, FEBS, FSSO, z Onkološkega inštituta Ljubljana, je v prispevku osvetlil cilje kirurškega zdravljenja raka želodca ter izpostavil izzive, ki otežujejo njihovo uresničevanje. Posebno pozornost je namenil pomenu centralizirane obravnave teh bolnikov.
Imunoterapija, CLDN18.2 in eradikacija H. pylori
Ti trije vidiki so v zadnjih letih pomembno zaznamovali sistemsko zdravljenje raka želodca, pravi Marko Boc, dr. med., spec. internistične onkologije z Onkološkega inštituta Ljubljana. Poudarja, da eradikacija H. pylori ne le zmanjšuje tveganje za nastanek bolezni, temveč lahko vpliva tudi na izide zdravljenja z imunoterapijo.
Ocena tveganja in koraki do diagnoze raka želodca
Anja Stopar, dr. med., specialistka gastroenterologije iz Splošne bolnišnice Slovenj Gradec, je spregovorila o strategiji "testiraj in zdravi" pri obravnavi okužb s Helicobacter pylori ter o ustrezni dokumentaciji in izbiri bolnikov v diagnostičnem postopku ob sumu na raka želodca. Pri katerih skupinah bolnikov je indicirana gastroskopija? Kdaj je smiselno opraviti kontrolno endoskopijo?
Pričakujemo, da bo holangioskopija postala nepogrešljiva
Klemen Mojškerc, dr. med., spec. interne medicine, predstojnik Oddelka za interno medicino SB Slovenj Gradec, podpira širitev izvajanja holangioskopij za diagnostiko patoloških sprememb biliarnega sistema. Kako uspešna je metoda pri vizualizaciji in potrjevanju malignih bolezni? Katere so njene največje omejitve?
ASCO GI 2025 – pet najodmevnejših raziskav
Katja Leskovšek, dr. med., spec. internistične onkologije z OI Ljubljana, je v preglednici strnila posodobljene rezultate kliničnih raziskav SCIENCE, DESTINY-Gastric03, CARES-005, RESET-C ter združene analize multicentričnih raziskav CAO/ARO/AIO-12 in OPRA. Vse te objave ponujajo odgovore, ki lahko klinikom olajšajo terapevtske odločitve.
O ChatGPT-ju, acetilsalicilni kislini in krvnih testih za presejanje
Kakšen je potencial acetilsalicilne kisline pri specifičnih podskupinah bolnikov z rakom debelega črevesa in danke? Kaj je prispevala do zdaj največja klinična raziskava, ki je primerjala zanesljivost kolonoskopije in krvnega testa pri odkrivanju raka debelega črevesa in danke? Je umetna inteligenca že dosegla raven, ko lahko ponudi kredibilno podporo kliničnemu delu? Zbrali smo novice z ASCO GI 2025.
Pri kateri starosti prenehati presejati za RDČD?
Ameriški raziskovalci so določali optimalno starost za prenehanje presejanja za raka debelega črevesa in danke (RDČD) v povezavi s spolom, pridruženimi boleznimi in zgodovino presejanja posameznikov. Analiza, ki je potekala med marcem 2023 in majem 2024, je v ospredje postavila stroškovno učinkovitost. Kam nas usmerjajo rezultati, objavljeni nedavno v publikaciji JAMA?
Etiologija in patogeneza ZNRDČD: kaj že vemo in kaj ostaja neznanka?
Z zaskrbljenostjo spremljamo naraščajočo incidenco zgodaj nastalega raka debelega črevesa in danke (ZNRDČD) pri bolnikih, mlajših od 50 let. Dr. Neva Volk, dr. med., specialistka internistične onkologije z OI Ljubljana, je zbrala najnovejše podatke iz literature o posebnostih te skupine bolnikov, predstavila koncept eksposoma in razpoložljive možnosti zgodnejše diagnostike.
Novosti s področja radioterapije tumorjev prebavil
Asist. mag. Ajra Šečerov Ermenc, dr. med., specialistka onkologije z radioterapijo z OI Ljubljana, je po kongresu ASTRO predstavila spreminjajočo se paradigmo zdravljenja adenokarcinoma požiralnika in pomena obsevanja jetrnoceličnega raka. Razpravljala je tudi o zaporedju zdravljenja lokalno napredovalega raka danke in razvoju stereotaktičnega obsevanja celiakalnega pleteža pri raku trebušne slinavke.
Novi podatki raziskave TOPAZ-1
Posodobljeni rezultati preskušanja faze III TOPAZ-1 so pokazali, da je zdravljenje z durvalumabom v kombinaciji s standardno kemoterapijo pri bolnikih z napredovalim rakom biliarnega trakta po treh letih podvojilo celokupno preživetje. Rezultati so bili predstavljeni na konferenci Cholangiocarcinoma Foundation v Salt Lake Cityju v Utahu.
Sindrom Lynch: pogled gastroenterologa
Posamezniki z dokazanim sindromom Lynch imajo pomembno povečano tveganje, da bodo do svojega 70. leta zboleli za rakom debelega črevesa in danke (RDČD). Aleksandar Gavrić, dr. med., spec. gastroenterologije s KOGE UKC Ljubljana povzema priporočila za njihovo endoskopsko sledenje. Posebno poglavje namenja kirurški terapiji – odločitvi za segmentno ali totalno kolektomijo – v primeru diagnoze RDČD.
Raziskava SUNLIGHT nakazuje spremembo klinične prakse
Rezultati zdravljenja razsejanega raka debelega črevesa in danke v kasnejših linijah s kombinirano terapijo s trifluridinom/tipiracilom in bevacizumabom so odmevali po objavi v publikaciji NEJM in na kongresu ESMO GI, ki je potekal poleti v Barceloni. Dr. Matej Horvat, dr. med., specialist internistične onkologije z Oddelka za onkologijo UKC Maribor, je predstavil najpomembnejša sporočila.
Neoadjuvantno zdravljenje karcinoma rektuma
Standard zdravljenja lokalno napredovalega raka danke se je spreminjal od samo kirurškega pristopa, multimodalnega zdravljenja s predoperativno kemoradioterapijo do popolnega neoadjuvantnega zdravljenja. Učinkovitost in toksičnost obeh predoperativnih pristopov je ocenjevalo veliko prospektivnih randomiziranih raziskav. Izr. prof. dr. Vaneja Velenik, dr. med., spec. onkologije z radioterapijo z OI Ljubljana je pripravila pregled novosti.
