Zdravljenje raka trebušne slinavke s kemoterapevtsko shemo NALIRIFOX
Preberite o rezultatih raziskave, ki je vključevala 770 bolnikov z razsejanim rakom trebušne slinavke. Kako učinkovito je zdravljenje teh bolnikov s kemoterapijo po shemi NALIRIFOX v primerjavi z ustaljeno kemoterapijo po shemi gemcitabin-nabpaklitaksel v prvem redu? Raziskavo NAPOLI 3 povzema dr. Matej Horvat, dr. med., spec. internistične onkologije z Oddelka za onkologijo UKC Maribor.
Kako diagnosticiramo holangiokarcinom?
Kljub razvoju kirurških tehnik in sistemskega zdravljenja je petletno preživetje pri bolnikih s holangiokarcinomom le pet- do desetodstotno. Eden pomembnejših ciljev obravnave je zato čim zgodnejše odkrivanje bolezni. O korakih diagnostike piše prim. Zdenko Kikec, dr. med., spec. interne medicine in gastroenterologije, vodja onkološke ambulante v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec.
Najbolj aktualna vprašanja kongresa ASCO GI 2024
Se obeta nov standard zdravljenja neoperabilnega hepatocelularnega raka? Kako geografska lega vpliva na izide zdravljenja operabilnega raka želodca? Kako bi še lahko zdravili ploščatocelični karcinom požiralnika? Bo neoadjuvantna terapija odpravila potrebo po operaciji pri raku debelega črevesa in danke? Zbrali smo rezultate raziskav EMERALD-1, MATTERHORN, SKYSCRAPER-08 in NEST-1.
Recidiv raka danke – principi kirurškega zdravljenja
Do deset odstotkov lokalnih recidivov lahko pričakujemo po končanem zdravljenju raka danke. Skoraj polovica teh bolnikov ima bolezen, ki je omejena na medenico in je tehnično resektabilna, a velja za kompleksno bolezen, ki zahteva multidisciplinarni pristop. Kakšen naj bo predoperativni načrt in kako naj poteka zdravljenje? Odgovarja doc. dr. Ibrahim Edhemović, dr. med., spec. splošne in abdominalne kirurgije iz UKC Ljubljana.
Cilj je preprečiti nastanek raka debelega črevesa pri bolnikih s KVČB
Kronična vnetna črevesna bolezen je pomemben dejavnik tveganja za nastanek raka debelega črevesa in ima močan vpliv na potek bolezni ter izhod bolnikov. Zakaj se zunaj gastroenterologije še vedno premalo pogovarjamo o teh povezavah? Aktualnosti iz literature in klinične prakse je zbrala prim. asist. Cvetka Pernat, dr. med., spec. interne medicine in gastroenterologije.
Rastoča vloga transplantacijske onkologije
Transplantacijska onkologija lahko koristi izbranim bolnikom s hepatoceličnim rakom. Ker pomemben delež jeter slovenskih darovalcev izvozimo v evropsko mrežo Eurotransplant, teh potencialov zaenkrat ne izkoriščamo, opozarja prof. dr. Blaž Trotovšek, dr. med., spec. abdominalne in splošne kirurgije s KO za abdominalno kirurgijo UKC Ljubljana.
ESMO 2023: težko pričakovani rezultati
Ali dodatek zaviralca PD-1 h kombinirani kemoterapiji pred operacijo in po njej izboljša izide zdravljenja pri bolnikih z operabilnim rakom želodca ali ezofagogastričnega stika? Na to vprašanje sta odgovarjali klinični raziskavi faze III MATTERHORN in KEYNOTE-585. Povzeli smo njune glavne ugotovitve.
Vpliv predhodne terapije na vzdrževalno zdravljenje z zaviralci PARP
Prognoza lokalno napredovalega in razsejanega raka trebušne slinavke je še vedno slaba. Vendar je spoznanje, da ima del bolnikov edinstveno biologijo, ki omogoča potencialno tarčno zdravljenje, spremenilo način zdravljenja in sprožilo nova raziskovanja. Kakšen je pomen predhodne (kemo)terapije za vzdrževalno zdravljenje z zaviralci PARP pri raku trebušne slinavke?
Vloga robotsko asistirane TME
Zlati standard za kirurško zdravljenje raka danke je popolni ali delni izrez mezorektuma (totalna ali delna mezorektalna ekscizija, TME ali PME), ki ga lahko izvajamo na klasični, odprti način ali enega od minimalno invazivnih načinov. V prispevku doc. dr. Jan Grosek, dr. med., spec. abdominalne kirurgije iz UKC Ljubljana predstavi osnovne vidike robotsko asistiranega pristopa in ovrednoti njegovo mesto ob pregledu sodobne literature.
Izbira optimalne terapije glede na mesto primarne bolezni
Dosedanji dokazi o učinkovitosti zdravljenja glede na mesto primarnega raka debelega črevesa ali danke odpirajo številna vprašanja. Vodja Enote za internistično onkologijo UKC Maribor dr. Matej Horvat, dr. med., spec. internistične onkologije, je predstavil raziskavo PARADIGM, ki je prispevala nekaj odgovorov.
Premiki pri zdravljenju gastrointestinalnih tumorjev
Predstavljamo nekaj raziskav s področja raka danke in hepatocelularnega karcinoma, ki so na letošnjem kongresu ASCO vzbudile zanimanje. Z optimizmom navdaja zdravilo, ki širi svoj domet ter izkazuje varnost in učinkovitost pri zdravljenju različnih solidnih tumorjev.
Klinična pot bolnikov z iCCA
Algoritem celostne obravnave bolnikov z intrahepatičnim holangiokarcinomom (iCCA) je del Klinične poti diagnostike in zdravljenja bolnika s holangiokarcinomom, objavljene v zadnji številki revije Gastroenterolog. Avtorica je Mirjana Pavlova Bojadžiski, dr. med., spec. internistične onkologije s KO za gastroenterologijo Interne klinike UKC Ljubljana.
Neoadjuvantno sistemsko zdravljenje raka debelega črevesa in danke
Opredelitev bolnikov, ki imajo največjo dobrobit od neoadjuvantnega sistemskega zdravljenja, ter odločanje o obsegu lokalnega zdravljenja ob dobrem odzivu sta ključna izziva klinične prakse. Molekularna stratifikacija, zlasti status MSI-H/dMMR, pomembno usmerja terapevtske odločitve. Izr. prof. dr. Tanja Mesti, dr. med., spec. internistične onkologije z OI Ljubljana, je na Simpoziju rakov prebavil predstavila ključne poudarke.
Adjuvantno sistemsko zdravljenje raka debelega črevesa
Kateri bolniki so po kurativni resekciji raka debelega črevesa kandidati za adjuvantno sistemsko zdravljenje in kolikšna je dobrobit tovrstne terapije? Kam nas napotujejo najnovejši podatki in priporočila? Kateri kliničnopatološki in molekularni pristopi usmerjajo odločitve klinikov? Na Simpoziju rakov prebavil, ki je potekal konec lanskega leta, je na ta vprašanja odgovarjala izr. prof. dr. Martina Reberšek, dr. med., spec. internistične onkologije z OI Ljubljana.
