Eno vidnejših novosti v obravnavi raka požiralnika je prispevala dvojno slepa randomizirana klinična raziskava faze III CheckMate 577. Nežka Hribernik, dr. med., spec. internistične onkologije z OI Ljubljana, je v pogovoru predstavila podrobnosti in druge novosti.
V predoperativno in kirurško zdravljenje lokalno napredovalega in recidivnega raka danke so bile uvedene pomembne novosti. Še vedno pa imajo te operacije veliko morbiditeto in negativen vpliv na kakovost življenja bolnikov. Piše dr. Erik Brecelj, dr. med., spec. abd. in spl. kirurgije z OI Ljubljana.
Nespecifični in raznoliki simptomi raka debelega črevesa in danke lahko predstavljajo izziv. Kam usmeriti pozornost in katera je najbolj optimalna pot do hitre in dokončne potrditve bolezni? Odgovarja prim. Zdenko Kikec, dr. med., specialist interne medicine, vodja onkološke ambulante v SB Slovenj Gradec.
Strokovna direktorica Onkološkega inštituta Ljubljana izr. prof. dr. Irena Oblak, dr. med., in predstojnica sektorja internistične onkologije prof. dr. Janja Ocvirk, dr. med., sta pripravili izčrpen pregled novosti pri zdravljenju prebavnih rakov, ki so zaznamovale nedavno Šolo tumorjev prebavil.
Raziskave NICHE-2, FRESCO-2, SAMCO-PRODIGE 54, PARADIGM in DYNAMIC so bile v zadnjih mesecih deležne največ zanimanja. Med naštetimi raziskavami še posebej izstopa prva, ki kaže velik potencial, da bi lahko proučevana neoadjuvantna terapija v prihodnje spreminjala klinično prakso.
Odslej je za kakovostnejšo obravnavo na voljo spletni obrazec za prijavljanje bolnikov na hepato-pankreatiko-biliarni konzilij. Spremembe predstavljata Gašper Boltežar, dr. med., in asist. dr. Alojz Šmid, dr. med., s KO za gastroenterologijo UKC Ljubljana.
Črevesna mikrobiota vpliva na številna avtoimunska in rakava obolenja, na debelost in na vrsto presnovnih ter nevroloških bolezni. Prof. dr. Blaž Stres z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani z interdisciplinarno skupino išče nove načine njihovega odkrivanja in raziskovanja njihovega izvora.
Hiter napredek onkološkega zdravljenja, ki ga je prinesel tudi razvoj imunoterapije, za bolnike pa tudi zdravnike neonkologe nemalokrat pomeni težavo. Slabo je prepoznavanje prognoz, terapij, ki so na voljo, pa tudi njihovih potencialnih stranskih učinkov. Kaj sta ugotovili dve zanimivi raziskavi, predstavljeni na letošnjem kongresu ESMO?
Rak trebušne slinavke lahko ostaja skrit za novo diagnosticirano sladkorno boleznijo ali akutnim pankreatitisom, sum nanj lahko zbudi tudi pojav venske tromboze, opozarja prim. Zdenko Kikec, dr. med., iz Splošne bolnišnice Slovenj Gradec. Specialist interne medicine je predstavil razloge za velikokrat predolgo pot do diagnoze in posledično omejene možnosti zdravljenja raka trebušne slinavke.
Katere raziskave so bile izpostavljene na letošnjem kongresu Evropskega združenja za internistično onkologijo na področju raka želodca in požiralnika? Predstavljamo tri raziskave, ki dokazujejo učinkovitost in varnost imunoloških zdravil (zaviralcev PD-1) v kombinaciji s kemoterapijo v prvem redu zdravljenja bolnikov z napredovalim rakom zgornjih prebavil ter s tem ponujajo nove možnosti zdravljenja za te bolnike, ki imajo sicer zelo slabo prognozo.
Na enem mestu smo zbrali pregled glavnih opozorilnih znakov in dejavnikov tveganja za pomoč pri prepoznavanju in napotitvi bolnikov s sumom na raka trebušne slinavke. Povzetek je pripravil prof. dr. Borut Štabuc, dr. med., višji svetnik, predstojnik KO za gastroenterologinjo UKC Ljubljana.
Večino rakov trebušne slinavke odkrijejo v napredovali fazi. Kljub napredku v diagnostiki in onkološkem zdravljenju je petletno preživetje okoli treh odstotkov, kar se v zadnjih 20 letih ni spremenilo. Zdaj v ospredje stopa presejanje, pravi prof. dr. Borut Štabuc, dr. med., višji svetnik, predstojnik KO za gastroenterologijo UKC Ljubljana.