Kaj o tem obetajočem prognostičnem in potencialno prediktivnem biomarkerju pravijo raziskave in kako so se dokazi prenesli v klinično prakso? Kdaj bi bilo pri bolnikih z rakom debelega črevesa in danke najbolj optimalno preverjati ctDNA? Infografika zajema predstavitev prednosti in omejitev, kot jih je ponudil kongres ASCO GI.
Pri rakih prebavil smo v zadnjih letih priča hitremu razvoju v sistemskem zdravljenju, še posebej v zdravljenju z zaviralci imunskih nadzornih točk (ZINT) in molekularnih tarč. Preberite celosten pregled najnovejših kirurških, radioterapevtskih in internističnih onkoloških pristopov zdravljenja.
Slovenski raziskovalci so prvi opisali laparoskopsko elektrokemoterapijo pri zdravljenju hepatocelularnega karcinoma. Nedavna objava je po besedah prof. dr. Maje Čemažar, univ. dipl. biol., vodje sektorja za raziskovanje in izobraževanje na OI Ljubljana, eden njihovih najpomembnejših dosežkov leta.
Eno vidnejših novosti v obravnavi raka požiralnika je prispevala dvojno slepa randomizirana klinična raziskava faze III CheckMate 577. Nežka Hribernik, dr. med., spec. internistične onkologije z OI Ljubljana, je v pogovoru predstavila podrobnosti in druge novosti.
V predoperativno in kirurško zdravljenje lokalno napredovalega in recidivnega raka danke so bile uvedene pomembne novosti. Še vedno pa imajo te operacije veliko morbiditeto in negativen vpliv na kakovost življenja bolnikov. Piše dr. Erik Brecelj, dr. med., spec. abd. in spl. kirurgije z OI Ljubljana.
Nespecifični in raznoliki simptomi raka debelega črevesa in danke lahko predstavljajo izziv. Kam usmeriti pozornost in katera je najbolj optimalna pot do hitre in dokončne potrditve bolezni? Odgovarja prim. Zdenko Kikec, dr. med., specialist interne medicine, vodja onkološke ambulante v SB Slovenj Gradec.
Strokovna direktorica Onkološkega inštituta Ljubljana izr. prof. dr. Irena Oblak, dr. med., in predstojnica sektorja internistične onkologije prof. dr. Janja Ocvirk, dr. med., sta pripravili izčrpen pregled novosti pri zdravljenju prebavnih rakov, ki so zaznamovale nedavno Šolo tumorjev prebavil.
Raziskave NICHE-2, FRESCO-2, SAMCO-PRODIGE 54, PARADIGM in DYNAMIC so bile v zadnjih mesecih deležne največ zanimanja. Med naštetimi raziskavami še posebej izstopa prva, ki kaže velik potencial, da bi lahko proučevana neoadjuvantna terapija v prihodnje spreminjala klinično prakso.
Odslej je za kakovostnejšo obravnavo na voljo spletni obrazec za prijavljanje bolnikov na hepato-pankreatiko-biliarni konzilij. Spremembe predstavljata Gašper Boltežar, dr. med., in asist. dr. Alojz Šmid, dr. med., s KO za gastroenterologijo UKC Ljubljana.
Črevesna mikrobiota vpliva na številna avtoimunska in rakava obolenja, na debelost in na vrsto presnovnih ter nevroloških bolezni. Prof. dr. Blaž Stres z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani z interdisciplinarno skupino išče nove načine njihovega odkrivanja in raziskovanja njihovega izvora.
Hiter napredek onkološkega zdravljenja, ki ga je prinesel tudi razvoj imunoterapije, za bolnike pa tudi zdravnike neonkologe nemalokrat pomeni težavo. Slabo je prepoznavanje prognoz, terapij, ki so na voljo, pa tudi njihovih potencialnih stranskih učinkov. Kaj sta ugotovili dve zanimivi raziskavi, predstavljeni na letošnjem kongresu ESMO?