Doc. dr. Ibrahim Edhemović, dr. med., spec. splošne in abdominalne kirurgije, FEBS, FSSO, z Onkološkega inštituta Ljubljana, je v prispevku osvetlil cilje kirurškega zdravljenja raka želodca ter izpostavil izzive, ki otežujejo njihovo uresničevanje. Posebno pozornost je namenil pomenu centralizirane obravnave teh bolnikov.
Ti trije vidiki so v zadnjih letih pomembno zaznamovali sistemsko zdravljenje raka želodca, pravi Marko Boc, dr. med., spec. internistične onkologije z Onkološkega inštituta Ljubljana. Poudarja, da eradikacija H. pylori ne le zmanjšuje tveganje za nastanek bolezni, temveč lahko vpliva tudi na izide zdravljenja z imunoterapijo.
Anja Stopar, dr. med., specialistka gastroenterologije iz Splošne bolnišnice Slovenj Gradec, je spregovorila o strategiji "testiraj in zdravi" pri obravnavi okužb s Helicobacter pylori ter o ustrezni dokumentaciji in izbiri bolnikov v diagnostičnem postopku ob sumu na raka želodca. Pri katerih skupinah bolnikov je indicirana gastroskopija? Kdaj je smiselno opraviti kontrolno endoskopijo?
Kako lahko izboljšamo manj ugodne etiološke in epidemiološke podatke ter prognozo bolnikov z jetrnoceličnim rakom (angl. hepatocellular carcinoma, HCC)? Aktualna domača priporočila za obravnavo vključujejo možnosti primarne preventive, smernice za presejanje bolnikov in najnovejša spoznanja glede metod zdravljenja.
Posodobljeni rezultati preskušanja faze III TOPAZ-1 so pokazali, da je zdravljenje z durvalumabom v kombinaciji s standardno kemoterapijo pri bolnikih z napredovalim rakom biliarnega trakta po treh letih podvojilo celokupno preživetje. Rezultati so bili predstavljeni na konferenci Cholangiocarcinoma Foundation v Salt Lake Cityju v Utahu.
Posamezniki z dokazanim sindromom Lynch imajo pomembno povečano tveganje, da bodo do svojega 70. leta zboleli za rakom debelega črevesa in danke (RDČD). Aleksandar Gavrić, dr. med., spec. gastroenterologije s KOGE UKC Ljubljana povzema priporočila za njihovo endoskopsko sledenje. Posebno poglavje namenja kirurški terapiji – odločitvi za segmentno ali totalno kolektomijo – v primeru diagnoze RDČD.
Rezultati zdravljenja razsejanega raka debelega črevesa in danke v kasnejših linijah s kombinirano terapijo s trifluridinom/tipiracilom in bevacizumabom so odmevali po objavi v publikaciji NEJM in na kongresu ESMO GI, ki je potekal poleti v Barceloni. Dr. Matej Horvat, dr. med., specialist internistične onkologije z Oddelka za onkologijo UKC Maribor, je predstavil najpomembnejša sporočila.
Z uvajanjem novih, visoko učinkovitih režimov kemoterapije in imunoterapije, napredkom kirurških tehnik resekcije jeter in presaditve ter drugih oblik zdravljenja in nege bolnikov se je število bolnikov z jetrnimi zasevki, ki jih lahko zdravimo kirurško, pomembno povečalo. Kje pa so glavni izzivi? Piše izr. prof. Blaž Trotovšek, dr. med., spec. splošne in abdominalne kirurgije iz UKC Ljubljana.
Standard zdravljenja lokalno napredovalega raka danke se je spreminjal od samo kirurškega pristopa, multimodalnega zdravljenja s predoperativno kemoradioterapijo do popolnega neoadjuvantnega zdravljenja. Učinkovitost in toksičnost obeh predoperativnih pristopov je ocenjevalo veliko prospektivnih randomiziranih raziskav. Izr. prof. dr. Vaneja Velenik, dr. med., spec. onkologije z radioterapijo z OI Ljubljana je pripravila pregled novosti.
Kirurška anatomija prečnega dela debelega črevesa in vraničnega zavoja je temelj varnega operativnega pristopa pri različnih abdominalnih posegih. Piše David Badovinac, dr. med., spec. abdominalne kirurgije iz Kliničnega oddelka za abdominalno kirurgijo UKC Ljubljana.
Pomanjkanje prospektivnih randomiziranih raziskav poraja številna vprašanja o učinkovitosti in varnosti minimalno invazivne distalne pankreatektomije pri bolnikih z rakom trebušne slinavke. Mednarodna raziskava DIPLOMA, predstavljena na kongresu ASCO, je ponudila dokaz, ki so ga nekateri težko pričakovali.
Delež rakov debelega črevesa in danke (RDČD), odkritih v napredovalem stadiju, je pri mlajših od 50 let večji kot v populaciji starejših bolnikov. Dr. Neva Volk, dr. med., spec. interne medicine in internistične onkologije z OI Ljubljana je komentirala razloge za zaskrbljujoč trend in predstavila prve mednarodne smernice obravnave RDČD pri mladih, ki so izšle lansko jesen.