Vpliv predhodne terapije na vzdrževalno zdravljenje z zaviralci PARP
Prognoza lokalno napredovalega in razsejanega raka trebušne slinavke je še vedno slaba. Vendar je spoznanje, da ima del bolnikov edinstveno biologijo, ki omogoča potencialno tarčno zdravljenje, spremenilo način zdravljenja in sprožilo nova raziskovanja. Kakšen je pomen predhodne (kemo)terapije za vzdrževalno zdravljenje z zaviralci PARP pri raku trebušne slinavke?
Vloga robotsko asistirane TME
Zlati standard za kirurško zdravljenje raka danke je popolni ali delni izrez mezorektuma (totalna ali delna mezorektalna ekscizija, TME ali PME), ki ga lahko izvajamo na klasični, odprti način ali enega od minimalno invazivnih načinov. V prispevku doc. dr. Jan Grosek, dr. med., spec. abdominalne kirurgije iz UKC Ljubljana predstavi osnovne vidike robotsko asistiranega pristopa in ovrednoti njegovo mesto ob pregledu sodobne literature.
Izbira optimalne terapije glede na mesto primarne bolezni
Dosedanji dokazi o učinkovitosti zdravljenja glede na mesto primarnega raka debelega črevesa ali danke odpirajo številna vprašanja. Vodja Enote za internistično onkologijo UKC Maribor dr. Matej Horvat, dr. med., spec. internistične onkologije, je predstavil raziskavo PARADIGM, ki je prispevala nekaj odgovorov.
Premiki pri zdravljenju gastrointestinalnih tumorjev
Predstavljamo nekaj raziskav s področja raka danke in hepatocelularnega karcinoma, ki so na letošnjem kongresu ASCO vzbudile zanimanje. Z optimizmom navdaja zdravilo, ki širi svoj domet ter izkazuje varnost in učinkovitost pri zdravljenju različnih solidnih tumorjev.
Eden najodmevnejših dosežkov zadnjih let pri raku trebušne slinavke
Rezultati raziskave RASolute-302, predstavljeni na kongresu ASCO 2026, so prinesli dolgo pričakovani preboj. Kaj pomenijo za bolnike v Sloveniji in katere nove možnosti odpirajo v klinični praksi? Ključne ugotovitve raziskave je komentirala prof. dr. Janja Ocvirk, dr. med., spec. interne medicine in internistične onkologije z OI Ljubljana.
Spekter rakov, povezanih s sindromom Lynch, je širok
V zadnjih letih pri bolnikih s kolorektalnim rakom ali rakom endometrija izvajajo presejanje za sindrom Lynch. Barbara Stojanov, dr. med., spec. klinične genetike z Oddelka za onkološko klinično genetiko OI Ljubljana, poudarja, da je kljub vse bolje opredeljenim diagnostičnim in presejalnim potem sindrom Lynch v klinični praksi še vedno premalo prepoznan.
Raki prebavil na kongresu ASCO 2026
Poleg raziskave RASolute-302 je kongres ASCO ponudil več pomembnih novih spoznanj na področju zdravljenja gastrointestinalnih rakov. Povzemamo rezultate raziskav EMERALD-3, BREAKWATER in MATTERHORN ter nova spoznanja o prognostičnem in napovednem pomenu sočasnih genskih sprememb pri intrahepatičnem holangiokarcinomu z mutacijo IDH1.
Načela antibiotičnega zdravljenja pri bolniku na sistemskem zdravljenju
Okužbe pomembno prispevajo k obolevnosti in smrtnosti bolnikov na sistemskem onkološkem zdravljenju. Kako zagotoviti pravočasno zdravljenje in hkrati preprečevati neracionalno rabo antibiotikov? O tem je na Infektološko-onkološkem srečanju v UKC Maribor predaval dr. Emil Pal, dr. med., spec. infektologije z Infekcijskega oddelka SB Murska Sobota.
Smernice ESMO za zdravljenje hepatocelularnega karcinoma
Posodobljene smernice ESMO poudarjajo individualizirano terapevtsko strategijo, ki temelji na stadiju bolezni po barcelonski klasifikaciji, stopnji ohranjenosti jetrne funkcije in multidisciplinarni obravnavi. Algoritma prikazujeta aktualna priporočila za lokoregionalno zdravljenje zgodnjih in intermediarnih stadijev ter sistemsko zdravljenje napredovalega hepatocelularnega karcinoma.
Novi standardi perioperativnega zdravljenja raka želodca
V raziskavi MATTERHORN faze III so pri bolnikih z lokalno napredovalim resektabilnim rakom želodca ali ezofagogastričnega stika primerjali perioperativno zdravljenje z durvalumabom v kombinaciji s kemoterapijo FLOT proti placebu in shemi FLOT. Kako rezultati vplivajo na dosedanjo klinično prakso in obete, povzema dr. Matej Horvat, dr. med., spec. internistične onkologije z Oddelka za onkologijo UKC Maribor.
Kateri izzivi spremljajo kirurško zdravljenje raka želodca?
Doc. dr. Ibrahim Edhemović, dr. med., spec. splošne in abdominalne kirurgije, FEBS, FSSO, z Onkološkega inštituta Ljubljana, je v prispevku osvetlil cilje kirurškega zdravljenja raka želodca ter izpostavil izzive, ki otežujejo njihovo uresničevanje. Posebno pozornost je namenil pomenu centralizirane obravnave teh bolnikov.
Imunoterapija, CLDN18.2 in eradikacija H. pylori
Ti trije vidiki so v zadnjih letih pomembno zaznamovali sistemsko zdravljenje raka želodca, pravi Marko Boc, dr. med., spec. internistične onkologije z Onkološkega inštituta Ljubljana. Poudarja, da eradikacija H. pylori ne le zmanjšuje tveganje za nastanek bolezni, temveč lahko vpliva tudi na izide zdravljenja z imunoterapijo.
Ocena tveganja in koraki do diagnoze raka želodca
Anja Stopar, dr. med., specialistka gastroenterologije iz Splošne bolnišnice Slovenj Gradec, je spregovorila o strategiji "testiraj in zdravi" pri obravnavi okužb s Helicobacter pylori ter o ustrezni dokumentaciji in izbiri bolnikov v diagnostičnem postopku ob sumu na raka želodca. Pri katerih skupinah bolnikov je indicirana gastroskopija? Kdaj je smiselno opraviti kontrolno endoskopijo?
