Onkološki inštitut Ljubljana je v redno klinično prakso vpeljal hišno metodo za odkrivanje okvar homologne rekombinacije (HRD) pri bolnicah z rakom jajčnikov. Znan. svet. dr. Srdjan Novaković, univ. dipl. biol. in spec. lab. med. gen., vodja Oddelka za molekularno diagnostiko, je predstavil prve rezultate testiranja. Kakšne so možnosti nadgradnje obstoječih dosežkov molekularnogenetskega odkrivanja biomarkerjev?
Molekularno diagnostiko pri raku jajčnikov največkrat uporabljamo za odkrivanje biomarkerjev, ki napovedujejo odziv na zdravljenje napredovale bolezni s tarčnimi zdravili. Z znan. svet. dr. Srdjanom Novakovićem, univ. dipl. biol. in spec. lab. med. gen. z Onkološkega inštituta Ljubljana smo pripravili nabor podatkov, ki lahko optimizirajo obravnavo bolnic.
Bolniki se med seboj pogovarjajo tudi v čakalnicah, kjer primerjajo diagnoze in terapije. Pojavi se vprašanje, zakaj on ali ona dobiva to novo super zdravilo, jaz pa ne. Zagotovo pri meni »šparajo«. Mogoče se vam zdi smešno, ampak to zelo velikokrat slišimo v društvih bolnikov. Piše dr. Tanja Španić, dr. vet. med., predsednica Združenja Europa Donna Slovenija.
Zaviralci imunskih nadzornih točk in zaviralci PARP so v zdravljenju ginekoloških rakov omogočili preboj, ki smo ga težko čakali. Doc. dr. Erik Škof, dr. med., spec. internistične onkologije z OI Ljubljana, je povzel rezultate za klinično prakso najpomembnejših raziskav, med njimi nove dokaze z letošnjega kongresa ESMO.
Kako odkrivanje okvar homologne rekombinacije pri bolnicah z rakom jajčnikov vpliva na načrtovanje njihovega zdravljenja? Kako se spreminjajo izidi zdravljenja raka jajčnikov, ki ima najslabšo prognozo med ginekološkimi raki? Odgovarja doc. dr. Erik Škof, dr. med., spec. internistične onkologije.
V Ambulanti za onkološko genetsko svetovanje in testiranje na Onkološkem inštitutu Ljubljana so razširili možnosti prednostnega genetskega testiranja bolnikov na zarodne patogene različice z namenom zdravljenja. Na enem mestu smo strnili bistvene informacije zdaj treh kliničnih poti.
Učinkovitost zdravljenja z zaviralci PARP je bila tako v monoterapiji kot v kombinacijah preučevana v več kliničnih raziskavah in pri različnih vrstah rakov. Marija Ivanović, dr. med., spec. internistične onkologije, in Valentina Jerič Horvat, dr. med., v prispevku predstavljata štiri raziskave, ki so pomembno vplivale na izhode bolnikov in vsakdanjo klinično prakso.
Kdaj bomo lahko zaviralce PARP začeli uporabljati tudi za zdravljenje zgodnjega raka dojk? Katera vprašanja ostajajo pri testiranju bolnikov na mutacijo v genih BRCA? Kakšna je vloga somatskih mutacij pri zdravljenju? Odgovarja doc. dr. Erika Matos, dr. med., spec. internistične onkologije z OI Ljubljana.