Učinkovitost zdravljenja z zaviralci PARP je bila tako v monoterapiji kot v kombinacijah preučevana v več kliničnih raziskavah in pri različnih vrstah rakov. Marija Ivanović, dr. med., spec. internistične onkologije, in Valentina Jerič Horvat, dr. med., v prispevku predstavljata štiri raziskave, ki so pomembno vplivale na izhode bolnikov in vsakdanjo klinično prakso.
Kdaj bomo lahko zaviralce PARP začeli uporabljati tudi za zdravljenje zgodnjega raka dojk? Katera vprašanja ostajajo pri testiranju bolnikov na mutacijo v genih BRCA? Kakšna je vloga somatskih mutacij pri zdravljenju? Odgovarja doc. dr. Erika Matos, dr. med., spec. internistične onkologije z OI Ljubljana.
Izr. prof. dr. Jure Knez, dr. med., spec. ginekologije in porodništva, predstojnik Kliničnega oddelka za ginekološko onkologijo in onkologijo dojk UKC Maribor, predstavlja primer 60-letne bolnice z napredovalim rakom jajčnikov. Skozi osem vprašanj osvetljuje dileme, s katerimi so se srečevali ob njeni obravnavi, in povzema aktualne smernice.
Dve raziskavi faze III, predstavljeni na predsedniških simpozijih ESMO, odpirata nove možnosti zdravljenja napredovalega raka endometrija. TroFuse-005 prinaša pomembne podatke o učinkovitosti sacituzumaba tirumotekana po predhodni kemoterapiji in imunoterapiji, KEYNOTE-C93 pa o možnosti opustitve kemoterapije v prvi liniji pri bolnicah z okvaro v genih za popravljanje neujemanja DNA (dMMR). Kako bi lahko ti izsledki spremenili klinično prakso?
Rak jajčnikov v nosečnosti je kompleksna zdravstvena težava. Zaradi sorazmerno nizke pojavnosti obstaja omejeno število raziskav, kar otežuje razvoj enotnih smernic za obravnavo. Doc. dr. Sebastjan Merlo, dr. med., in doc. dr. Nina Kovačević, dr. med., oba spec. ginekologije in porodništva z OI Ljubljana, sta pripravila pregled najpomembnejših spoznanj.