Pravočasne in ustrezne zamejitvene preiskave so osnova multidisciplinarnega zdravljenja mišično invazivnega raka sečnega mehurja (MIBC), poudarja Robert Pantar, dr. med., spec. urologije s KO za urologijo UKC Ljubljana. V ospredju je vse tesnejše prepletanje sistemske terapije in kirurgije ter nenazadnje dilema, ali je bolnik dovolj zmogljiv za vsa zdravljenja, ki mu jih lahko ponudimo.
Imunoterapija vse bolj spreminja zdravljenje MIBC. Kateri bolniki imajo od nje največjo dobrobit? Kako imunoterapijo optimalno vključiti v kirurško zdravljenje in kakšna je pri izbiri bolnikov vloga biooznačevalcev? V sodelovanju z asist. dr. Luko Čavka, dr. med., spec. internistične onkologije z Oddelka za onkologijo UKC Maribor, smo pripravili strnjen pregled aktualnih dognanj.
Standardno zdravljenje MIBC ostaja radikalna cistektomija s področno limfadenektomijo in derivacijo urina, z ali brez uvodnega sistemskega zdravljenja. Klinično pot zdaj dopolnjuje perioperativno zdravljenje z imunoterapijo v kombinaciji s kemoterapijo ali konjugati protitelo-zdravilo. Algoritem, ki smo ga pripravili z asist. dr. Miho Puklom, dr. med., spec. urologije, FEBU, z OI Ljubljana, umešča te novosti in prinaša predlagane časovnice zdravljenja.
Na to vprašanje odgovarja doc. dr. Rok Dežman, dr. med., spec. radiologije s Kliničnega inštituta za radiologijo UKC Ljubljana. Pri tem svojo oceno utemeljuje z razpoložljivostjo ustrezne opreme, standardizacijo izvedbe preiskav, kakovostjo izvidov in nenazadnje s potrebo po certificiranju radiologov, ki bodo vključeni v diagnostični proces.
Standardno zdravljenje lokaliziranega urotelnega karcinoma zgornjih sečil (angl. Upper Tract Urothelial Carcinoma, UTUC) je radikalna nefrektomija z ureterektomijo (RNU), vendar sama operacija pogosto ni zadostna pri bolnikih z visokorizičnim UTUC (≥ pT2 ali N+). Vloga perioperativnega sistemskega zdravljenja pri UTUC je bila zaradi redkosti bolezni in pomanjkanja večjih randomiziranih študij dolgo nejasna. Piše izr. prof. dr. Boštjan Šeruga, dr. med., spec. internistične onkologije z OI Ljubljana.
Ali se zdravljenje s kombinacijo enfortumab vedotina (EV) in pembrolizumaba širi v perioperativno zdravljenje urotelijskega karcinoma? Kakšne so značilnosti bolnikov, ki so dosegli odgovor na to terapevtsko kombinacijo? Ali lahko zgodnji odziv ctDNA služi kot napovedni biooznačevalec učinkovitosti zdravljenja? In kako obravnati periferno nevropatijo, povezano z EV?
V raziskavi IMPLEMENT, objavljeni v publikaciji JAMA, so proučevali razloge za razlike med priporočili in klinično prakso v ZDA ter analizirali, zakaj se zdravniki odločajo »za« zgodnje intenziviranje zdravljenja bolnikov z razsejanim hormonsko odvisnim rakom prostate (rHORP) oziroma »proti« njemu.
Kakšne so razlike v onkološki kontroli in perioperativnih zapletih med reševalno fokalno terapijo in reševalno radikalno prostatektomijo pri bolnikih z lokalno omejenim relapsom raka prostate po radioterapiji? V publikaciji JAMA Oncology so nedavno objavili odgovor.
Lansko jesen vzpostavljeni Oddelek za urologijo SB Murska Sobota se ponaša z najkrajšimi čakalnimi dobami za urološke kirurške posege v državi. Oddelek je usmerjen v minimalno invazivno kirurgijo in si prizadeva za pridobitev zadostnega števila bolnikov, da bi lahko stopil ob bok centrom z velikim obsegom posegov. Dimche Malukoski, dr. med., spec. urologije, predstojnik oddelka, je delil izkušnje.
Izbrali smo raziskave, ki so na kongresu ESMO zaznamovale področje urogenitalnih rakov – RC48-C016, EMBARK, KEYNOTE-905/EV-303, IMvigor011 in PSMAddition – ter prinesle pomembne premike v razumevanju in zdravljenju teh bolezni. Katere so ključne ugotovitve in kako bodo ti rezultati vplivali na klinično prakso?