Na letošnjem letnem kongresu ESMO je področje zdravljenja raka dojk močno odmevalo. Katere raziskave imajo največji vpliv na klinično prakso? Preberite strnjene povzetke raziskav DESTINY-Breast05, DESTINY-Breast11, monarchE, NATALEE in drugih. Vsebino je recenzirala doc. dr. Erika Matos, dr. med., spec. internistične onkologije z OI Ljubljana.
Prospektivna kohortna raziskava o uporabi mobilne aplikacije OnkoVed razkriva izrazito razhajanje med simptomi, ki jih bolnice z rakom dojk dnevno beležijo prek aplikacije, in tistimi, ki jih ob kontrolnih pregledih zapišejo njihovi zdravniki. Izr. prof. dr. Cvetka Grašič Kuhar, dr. med., spec. internistične onkologije z OI Ljubljana dodaja, da so zdravniki aplikacijo ocenili kot uporabno, a hkrati opozorili, da lahko povečuje zahtevnost obravnave.
Pravočasno prepoznavanje in obvladovanje kardiovaskularne toksičnosti postajata vse pomembnejša vidika obravnave bolnikov z rakom dojk. Pred uvedbo onkološkega zdravljenja, ki bi lahko ogrozilo srčno-žilno zdravje posameznika, je ključna individualna ocena tveganja za razvoj neželenih učinkov ter uvajanje preventivnih ukrepov.
Preventivna mastektomija (angl. risk-reducing mastectomy, RRM) se že vrsto let izvaja pri nosilkah patogenih različic v genih BRCA1, BRCA2 in PALB2, kjer je dokazano, da bistveno zmanjša pojavnost raka dojk in izboljša preživetje. Pragovi življenjskega tveganja, pri katerih bi bila RRM utemeljena tudi pri ženskah brez omenjenih patogenih različic, pa doslej niso bili jasno opredeljeni. Kam nas usmerja objava v publikaciji JAMA Oncology?
Klinična pot obravnave bolnikov s sekundarnim limfedemom na OI Ljubljana je bila objavljena v začetku leta 2024. Obseg dela ambulante za obravnavo bolnikov z limfedemom na OI Ljubljana od takrat strmo raste. Vodja Oddelka za fizikalno in rehabilitacijsko medicino asist. Nataša Puzić Ravnjak, dr. med., spec. fizikalne in rehabilitacijske medicine, upa, da bodo lahko klinično pot kmalu dopolnili. Kateri vidik obravnave bi lahko kmalu zaživel kot novost v Sloveniji?
Med kliničnimi raziskavami, ki napovedujejo spremembe v obravnavi bolnikov z rakom dojk, izstopa SERENA-6 kot prva, ki je dokazala klinično uporabnost spremljanja ctDNA za prilagajanje zdravljenja. Tudi raziskavi ASCENT-04, DESTINY-Breast09 in druge utrjujejo temelje za nove terapevtske standarde. Zbrali smo povzetke najodmevnejših vsebin.
Pri bolnikih z zgodnjim rakom dojk se pristop k biopsiji varovalnih bezgavk pomembno spreminja. Strokovna komisija ASCO je na podlagi pregleda literature iz obdobja med januarjem 2016 in majem 2024 pripravila posodobljene smernice. Katere so ključne spremembe in kako bodo vplivale na klinično prakso?
Kaj se je spremenilo pri obsevanju bolnikov z zgodnjim rakom dojk od leta 2021, ko so izšla zadnja nacionalna priporočila? Jasenka Gugić, dr. med., spec. onkologije z radioterapijo in predstojnica Sektorja radioterapije OI Ljubljana, predstavlja najnovejše strokovne usmeritve. Med drugim pojasni, katere so ključne spremembe pri obsevanju bezgavčnih lož.
V raziskavi PROMISE, predstavljeni na kongresu ASCO, so preučevali učinke kratkotrajnega predoperativnega zdravljenja s konjugiranim estrogenom in bazedoksifenom pri ženskah z duktalnim karcinomom in situ. Ali lahko ta terapevtski pristop vpliva na tumorsko biologijo in s tem zmanjša verjetnost napredovanja bolezni?
Redna telesna vadba dokazano podaljšuje celokupno preživetje bolnikov z rakom dojk in tudi z nekaterimi drugimi vrstami raka. To potrjuje raziskava CHALLENGE, ki jo je med drugim izpostavila dr. Tanja Španić, dr. vet. med., izvršna direktorica Europa Donna Slovenija. Katere raziskave letošnjega kongresa ASCO po njenem mnenju še prinašajo pomembne novosti?
Medtem ko slovenski splošni register raka zajema približno 80 spremenljivk, jih klinični register za raka dojk beleži več kot 300. Kako bodo te prispevale k optimizaciji prihodnjega kliničnega dela ter vrednotenju dosedanjega, je v intervjuju pojasnila dr. Sonja Tomšič, dr. med., spec. javnega zdravja in nacionalna koordinatorica Državnega programa obvladovanja raka 2022–2026.
Prospektivne klinične raziskave v onkologiji danes redno vključujejo tudi meritve kakovosti življenja bolnikov. Toda kakšna je uporabna vrednost teh meritev v klinični praksi in v vsakdanjem življenju bolnikov? Komentira doc. dr. Maja Pakiž, dr. med., spec. ginekologije in porodništva z Oddelka za ginekološko onkologijo in onkologijo dojk UKC Maribor.
Na nedavno zaključenem kongresu ESMO Breast Cancer so predstavili rezultate kliničnih raziskav, ki napovedujejo nadaljnje izboljšave v zdravljenju različnih podtipov raka dojk. Zbrali smo nekaj izstopajočih sporočil, ki vključujejo tako dolgoletne analize kot prve obetavne podatke o zdravljenjih.
Kako ženske, vključene v program DORA, zaznavajo bolečino med presejalno mamografijo? Ali lahko višja stopnja bolečine vodi v neudeležbo v prihodnjih krogih presejanja? Na to je odgovarjala raziskava sodelavcev Državnega presejalnega programa za raka dojk DORA, katere rezultati so bili predstavljeni na sanktgallenski konferenci o raku dojk.
V Laboratoriju za slikovne tehnologije na Fakulteti za elektrotehniko UL učijo modele umetne inteligence (UI), da bodo sposobni le na podlagi CT-slik prepoznati ali napovedati tveganje za razvoj osteopenije in osteoporoze pri bolnikih z rakom dojk. O uspehih ocenjevanja tveganja za razvoj kroničnih bolezni pri bolnikih z rakom dojk piše prof. dr. Tomaž Vrtovec, univ. dipl. inž. elektrotehnike s Fakultete za elektrotehniko UL.
V raziskavi, objavljeni v JAMA Oncology, so preučevali, ali hlajenje in kompresija dominantne roke pri bolnicah z rakom dojk lahko preprečita razvoj periferne nevropatije, povezane z zdravljenjem s taksani. Klinični pomen izsledkov je komentirala dr. Mojca Humar, dr. med., spec. internistične onkologije z Oddelka za hematologijo in onkologijo Splošne bolnišnice dr. Franca Derganca Nova Gorica.
Kakšno je optimalno perioperativno zdravljenje HER2+ raka dojk? Kako patogena različica BRCA pri luminalnem podtipu B raka dojk vpliva na izhod zdravljenja z neoadjuvantno kemoterapijo? Ali s hormonsko terapijo bolnice z rakom dojk zdraviti pet ali deset let? Povzemamo odgovore, ki so jih prinesle raziskave, predstavljene na St. Gallen Breast Cancer Conference (SGBCC).
Skoraj 80 strokovnjakov je glasovalo o nekaterih aktualnih vprašanjih pri obravnavi bolnikov z rakom dojk. V prispevku povzemamo večinska mnenja in osvetljujemo ključne poudarke letošnje konference SGBCC. Kako bodo ugotovitve oblikovale smernice zdravljenja v prihodnjih letih?
Je sočasna rekonstrukcija dojk ob mastektomiji povezana s pojavnostjo limfedema in omejeno gibljivostjo ramenskega sklepa bolnic? Na to vprašanje odgovarja prispevek OI Ljubljana in UKC Ljubljana, prav tako predstavljen na konferenci SGBCC. Njegov prvi avtor je prof. dr. Nikola Bešić, dr. med., spec. splošne kirurgije z OI Ljubljana.