Nova znanja o vplivu mutacij pri raku dojk
Kako čas izvedbe genetskega testiranja za mutacije BRCA1/2 vpliva na izide zdravljenja mladih žensk z invazivnim rakom dojk? So nosilke tovrstnih patogenih različic kandidatke za zdravljenje z zaviralci PARP ali se nanje bolje odzovejo tumorji z drugimi genetskimi lastnostmi? Nove uvide sta prinesli raziskavi, predstavljeni na letošnjem kongresu ASCO.
Zdravljenje z eribulinom: kaj smo primerjali?
O učinkovitosti in varnosti zdravljenja z eribulinom v resničnem kliničnem okolju so poročali v več študijah ter metaanalizi iz leta 2020. Namen slovenske multicentrične retrospektivne raziskave je bil dopolnitev teh rezultatov. Pregledno smo zbrali vse najpomembnejše izide, ki omogočajo primerjavo in potencialno uskladitev dobrih praks.
Česa nas je naučila RWE-analiza predpisovanja eribulina?
Analize iz realnega sveta (RWE) v vse večji meri usmerjajo klinično delo. Kam nas vodijo, razlaga doc. dr. Simona Borštnar, dr. med., spec. internistične onkologije in interne medicine z OI Ljubljana. Rezultati domače RWE-analize z eribulinom nakazujejo potrebo po prilagoditvah obstoječe prakse.
Rezultati domače analize odstopajo od rezultatov iz tujine
Na kongresu ASCO je bila predstavljena slovenska multicentrična retrospektivna raziskava o značilnostih zdravljenja z eribulinom ter o njegovi učinkovitosti in varnosti pri bolnicah z rakom dojk. Prvi avtor raziskave Luka Dobovišek, dr. med., spec. internistične onkologije z OI Ljubljana, je strnil ugotovitve in komentiral, zakaj rezultati odstopajo od primerljivih tujih raziskav.
Prispevki Onkološkega inštituta Ljubljana na ASCO 2024
Kakšna je povezava med starostjo, toksičnostjo in izidi zdravljenja z abemaciklibom pri HR+/HER2- razsejanem raku dojk? Kateri napovedni dejavnik ima potencialno pomembno vlogo pri doseganju popolnega patološkega odgovora na neoadjuvantno kemoimunoterapijo pri trojno negativnem raku dojk? Kaj pa značilnosti zdravljenja z eribulinom pri slovenskih bolnicah z rakom dojk?
Nosečnost po končanem zdravljenju raka dojk
Na kongresu ASCO je med drugim odmevala raziskava, v kateri so 11 let spremljali 1213 žensk, ki so pri starosti 40 let ali manj zbolele za rakom dojk brez razsoja. Katere izmed njih so imele večjo verjetnost zanositve in rojstva živega otroka? Ugotovitve lahko pomagajo pri svetovanju mladim bolnicam, ki načrtujejo rojstvo otroka. Zbrali smo še nekaj drugih pomembnejših kongresnih novosti.
Kako naj poteka rehabilitacija po diagnozi razsejane bolezni?
Tudi bolnice z razsejanim rakom dojk imajo pravico do celostne rehabilitacije. Ker ni predvidljivega scenarija med zdravljenjem, ki je kontinuum, sta načrtovanje in izvajanje rehabilitacije lahko precejšen izziv. Na vprašanja, ki so zahtevna tako za bolnice kot za klinike, je odgovore iskala asist. Anja Škoporc, dr. med., spec. internistične onkologije z OI Ljubljana.
Pilotni projekt OREH je primer dobre prakse
Ustno predstavitev rezultatov slovenskega projekta OREH na nedavnem kongresu ASCO štejemo za izjemen uspeh. Prvi avtor prof. dr. Nikola Bešić, dr. med., spec. splošne kirurgije z OI Ljubljana, je povedal, česa nas je raziskava o celostni rehabilitaciji bolnic z rakom dojk naučila in kako naj poteka širitev dokazano uspešnih pristopov.
Ciljana aksilarna disekcija v 36 državah sveta
Kirurgi iz 137 centrov za zdravljenje raka dojk so iskali odgovor na vprašanje, kakšen je status ciljane aksilarne disekcije v njihovi klinični praksi. V raziskavi je sodeloval tudi doc. dr. Andraž Perhavec, dr. med., spec. splošne kirurgije z OI Ljubljana. Kam nas usmerjajo objavljeni rezultati in ali so primerljivi z domačimi izkušnjami po prvih šestih mesecih izvajanja te metode?
Starostno specifično vs. personalizirano presejanje
Kako bi lahko bolje usmerili presejanje za raka dojk? Kakšna evropska priporočila lahko pričakujemo, ko bo končana velika raziskava MyPeBS? In, kar je še pomembneje, je ocenjevanje individualne ogroženosti z namenom presejanja za raka dojk v Sloveniji izvedljivo? Piše dr. Katja Jarm, dr. med., specialistka javnega zdravja, vodja registra programa DORA.
Odgovori, ki jih je ponudil kongres ESMO Breast 2024
Kako raba tehnik asistirane reprodukcije vpliva na izid nosečnosti po raku dojk? Zakaj so najnovejših rezultati zdravljenja trojno negativnega raka dojk z atezolizumabom presenetili? Kakšen bi lahko bil bolj pragmatičen pristop k preprečitvi prekinitve zdravljenja z zaviralci CDK4/6? Zbrali smo vroče teme srečanja v Berlinu.
Premagovanje hormonske rezistence
Specialista internistične onkologije doc. dr. Domen Ribnikar, dr. med., in Nataša Snoj Šarvari, dr. med., sta zbrala dokaze o zdravilih, ki jih uporabljamo ob razvoju hormonske rezistence pri napredovalem luminalnem raku dojk. Kakšen izziv pomeni heterogenost mutacij in kateri mehanizmi premagovanja rezistence so lahko uspešni v teh primerih?
DCIS: zdraviti več ali manj?
Podatki kažejo, da je smrtnost med bolniki z duktalnim karcinomom in situ (DCIS) presenetljivo velika. Infografika usmerja v lažjo prepoznavo tistih z visokim tveganjem za smrt po DCIS, ki potrebujejo dodatno terapijo. Enako pomemben je vidik nepotrebnega izpostavljanja zdravljenju ostalih bolnikov.
Pet obsevanj po operaciji raka dojk
Doc. dr. Ivica Ratoša, dr. med., spec. onkologije z radioterapijo z OI Ljubljana opisuje krajše in intenzivnejše pooperativno obsevanje, opravljeno v enem tednu, kot prelomnico pri dopolnilnem zdravljenju raka dojk z obsevanjem. Za katere bolnike je primerno ultrahipofrakcionirano obsevanje? Kakšne rezultate dosega in kako varno je?
