Pilotni projekt OREH je primer dobre prakse
Ustno predstavitev rezultatov slovenskega projekta OREH na nedavnem kongresu ASCO štejemo za izjemen uspeh. Prvi avtor prof. dr. Nikola Bešić, dr. med., spec. splošne kirurgije z OI Ljubljana, je povedal, česa nas je raziskava o celostni rehabilitaciji bolnic z rakom dojk naučila in kako naj poteka širitev dokazano uspešnih pristopov.
Ciljana aksilarna disekcija v 36 državah sveta
Kirurgi iz 137 centrov za zdravljenje raka dojk so iskali odgovor na vprašanje, kakšen je status ciljane aksilarne disekcije v njihovi klinični praksi. V raziskavi je sodeloval tudi doc. dr. Andraž Perhavec, dr. med., spec. splošne kirurgije z OI Ljubljana. Kam nas usmerjajo objavljeni rezultati in ali so primerljivi z domačimi izkušnjami po prvih šestih mesecih izvajanja te metode?
Starostno specifično vs. personalizirano presejanje
Kako bi lahko bolje usmerili presejanje za raka dojk? Kakšna evropska priporočila lahko pričakujemo, ko bo končana velika raziskava MyPeBS? In, kar je še pomembneje, je ocenjevanje individualne ogroženosti z namenom presejanja za raka dojk v Sloveniji izvedljivo? Piše dr. Katja Jarm, dr. med., specialistka javnega zdravja, vodja registra programa DORA.
Odgovori, ki jih je ponudil kongres ESMO Breast 2024
Kako raba tehnik asistirane reprodukcije vpliva na izid nosečnosti po raku dojk? Zakaj so najnovejših rezultati zdravljenja trojno negativnega raka dojk z atezolizumabom presenetili? Kakšen bi lahko bil bolj pragmatičen pristop k preprečitvi prekinitve zdravljenja z zaviralci CDK4/6? Zbrali smo vroče teme srečanja v Berlinu.
Premagovanje hormonske rezistence
Specialista internistične onkologije doc. dr. Domen Ribnikar, dr. med., in Nataša Snoj Šarvari, dr. med., sta zbrala dokaze o zdravilih, ki jih uporabljamo ob razvoju hormonske rezistence pri napredovalem luminalnem raku dojk. Kakšen izziv pomeni heterogenost mutacij in kateri mehanizmi premagovanja rezistence so lahko uspešni v teh primerih?
DCIS: zdraviti več ali manj?
Podatki kažejo, da je smrtnost med bolniki z duktalnim karcinomom in situ (DCIS) presenetljivo velika. Infografika usmerja v lažjo prepoznavo tistih z visokim tveganjem za smrt po DCIS, ki potrebujejo dodatno terapijo. Enako pomemben je vidik nepotrebnega izpostavljanja zdravljenju ostalih bolnikov.
Pet obsevanj po operaciji raka dojk
Doc. dr. Ivica Ratoša, dr. med., spec. onkologije z radioterapijo z OI Ljubljana opisuje krajše in intenzivnejše pooperativno obsevanje, opravljeno v enem tednu, kot prelomnico pri dopolnilnem zdravljenju raka dojk z obsevanjem. Za katere bolnike je primerno ultrahipofrakcionirano obsevanje? Kakšne rezultate dosega in kako varno je?
Posodobljene smernice za zdravljenje zgodnjega TNRD
Združenje ESMO je nedavno izdalo posodobljene klinične smernice za diagnostiko, zdravljenje in spremljanje bolnikov z zgodnjim rakom dojk. V infografiki si oglejte povzetek poglavja o zdravljenju zgodnjega trojno negativnega raka dojk (TNRD) z rezultati kliničnih raziskav, ki so vplivale na posodobljeni algoritem.
Kako obetavna so protitumorska cepiva pri raku dojk?
Dr. Simona Borštnar, dr. med., spec. internistične onkologije z Onkološkega inštituta Ljubljana, je na Dnevih internistične onkologije predstavila preboje in izzive uporabe cepiv za zdravljenje raka dojk. Kaj si lahko obetamo od slovenske raziskave faze II, ki pri bolnikih s trojno negativnim rakom dojk preskuša varnost in učinkovitost cepiva z avtolognimi imunohibridomskimi celicami?
Konjugati protitelo-zdravilo v vse zgodnejše linije zdravljenja
Katere so najpomembnejše značilnosti konjugatov protitelo-zdravilo, ki jih že uporabljamo za zdravljenje raka dojk ali pa so tik pred odobritvijo? Kakšno učinkovitost izkazujejo in na katere neželene učinke moramo biti pozorni? Odgovore sta na Dnevih internistične onkologije predstavili specialistki internistične onkologije Tanja Ovčariček, dr. med., in doc. dr. Erika Matos, dr. med., z OI Ljubljana.
Ko je breme zdravljenja težje od strahu pred boleznijo
Kakšna je vloga družinskega zdravnika pri spodbujanju adherence bolnikov z rakom dojk, ki dolgoročno prejemajo hormonsko terapijo? Kaj lahko družinski zdravnik ponudi za obvladovanje motečih neželenih učinkov terapije, ki so eden pogostejših razlogov za njeno prekinitev? Možnosti predstavlja doc. dr. Vesna Homar, dr. med., spec. družinske in urgentne medicine iz ZD Vrhnika.
Ali umetna inteligenca še zaostaja za izkušenimi radiologi?
Kaj bo poleg strojnih odčitovalcev zaznamovalo prihodnost radiološkega diagnosticiranja in presejanja za raka dojk? Kako ob omejitvah mamografije raste vloga digitalne tomosinteze? Doc. dr. Maja Marolt Mušič, dr. med., spec. radiologije z Onkološkega inštituta Ljubljana, je strnila pomembnejša spoznanja in obete.
Kako se znajti med vsemi “high-risk” definicijami pri zgodnjem raku dojk?
Štiri nova zdravila spreminjajo načine zdravljenja zgodnjega raka dojk. Vsa so namenjena bolnicam z visokim tveganjem za ponovitev bolezni, vendar se definicije takšne bolezni med študijami, v katerih so bila preizkušena, razlikujejo. Na kaj naj se klinik opre pri svojem vsakodnevnem delu? Piše Luka Dobovišek, dr. med., spec. internistične onkologije z OI Ljubljana.
Katere novosti je prispeval SABCS 2023?
Dr. Simona Borštnar, dr. med., spec. internistične onkologije in interne medicine z OI Ljubljana je izbrala nekaj poudarkov nedavno zaključenega simpozija San Antonio Breast Cancer. Katere nove terapevtske strategije in kateri rezultati kliničnih preskušanj so zaznamovali letošnje leto na področju zgodnjega in razsejanega raka dojk?
Spremljanje, presejanje in preventivne operacije bolj ogroženih za raka dojk
Ženske z veliko ogroženostjo za raka dojk se lahko odločijo za intenzivno spremljanje, kemoprevencijo ali »preventivno« mastektomijo. Možnosti je na spletnem XXXI. seminarju »In memoriam Dušana Reje«, ki je bil posvečen personalizirani preventivi raka, predstavil doc. dr. Andraž Perhavec, dr. med., spec. splošne kirurgije z OI Ljubljana.
Konjugati protitelo-zdravilo: sedanjost in prihodnost zdravljenja raka dojk?
Obširen pregled do zdaj znanih dokazov o zdravljenju s konjugati protitelo-zdravilo sta pripravili doc. dr. Erika Matos, dr. med., spec. internistične onkologije, in Kaja Cankar, dr. med., specializantka internistične onkologije, obe z OI Ljubljana. Posebno pozornost sta namenili izzivom za klinično prakso, ki jih prinašata večja dostopnost in razvoj te pomembne skupine zdravil.
Opuščanje antraciklinov v shemah zdravljenja zgodnjega raka dojk
Antraciklini so eno najučinkovitejših zdravil za zdravljenje raka dojk. Pereče pa je vprašanje tveganja in koristi uporabe antraciklinov v dopolnilnem zdravljenju ter vprašanje prekomernega zdravljenja bolnic z zgodnjim rakom dojk. Infografika povzema najnovejše usmeritve.
