Prospektivne klinične raziskave v onkologiji danes redno vključujejo tudi meritve kakovosti življenja bolnikov. Toda kakšna je uporabna vrednost teh meritev v klinični praksi in v vsakdanjem življenju bolnikov? Komentira doc. dr. Maja Pakiž, dr. med., spec. ginekologije in porodništva z Oddelka za ginekološko onkologijo in onkologijo dojk UKC Maribor.
Na nedavno zaključenem kongresu ESMO Breast Cancer so predstavili rezultate kliničnih raziskav, ki napovedujejo nadaljnje izboljšave v zdravljenju različnih podtipov raka dojk. Zbrali smo nekaj izstopajočih sporočil, ki vključujejo tako dolgoletne analize kot prve obetavne podatke o zdravljenjih.
Kako ženske, vključene v program DORA, zaznavajo bolečino med presejalno mamografijo? Ali lahko višja stopnja bolečine vodi v neudeležbo v prihodnjih krogih presejanja? Na to je odgovarjala raziskava sodelavcev Državnega presejalnega programa za raka dojk DORA, katere rezultati so bili predstavljeni na sanktgallenski konferenci o raku dojk.
V Laboratoriju za slikovne tehnologije na Fakulteti za elektrotehniko UL učijo modele umetne inteligence (UI), da bodo sposobni le na podlagi CT-slik prepoznati ali napovedati tveganje za razvoj osteopenije in osteoporoze pri bolnikih z rakom dojk. O uspehih ocenjevanja tveganja za razvoj kroničnih bolezni pri bolnikih z rakom dojk piše prof. dr. Tomaž Vrtovec, univ. dipl. inž. elektrotehnike s Fakultete za elektrotehniko UL.
Na kongresu ESTRO 2026 je bilo predstavljenih več pomembnih dolgoročnih analiz in randomiziranih raziskav, ki dodatno opredeljujejo vlogo radioterapije pri zgodnjem in razsejanem raku dojk. Med najodmevnejšimi predstavitvami so bili dolgoročni rezultati raziskave EORTC 22922/10925, 10-letni rezultati raziskav RAPCHEM in IMPORT HIGH ter rezultati raziskave OLIGOMA pri bolnicah z oligometastatskim rakom dojk.
Med najbolj odmevnimi raziskavami na letošnjem kongresu ASCO so bile SERENA-6, OPTIMA, DESTINY-Breast09 in ASCENT-04. Predstavljeni rezultati prinašajo nove podatke o molekularno vodenem zdravljenju, deeskalaciji adjuvantnega zdravljenja ter uporabi tarčnih zdravil in konjugatov protitelo-zdravilo pri napredovali bolezni.
Integrirana onkološka rehabilitacija ne izboljša le kakovosti življenja bolnic z rakom dojk, temveč ugodno vpliva tudi na dolgoročne onkološke izide. To je osrednje sporočilo raziskave, predstavljene na kongresu ASCO 2026, ki jo je vodil prof. dr. Nikola Bešić, dr. med., spec. splošne kirurgije z OI Ljubljana. Rezultati podpirajo vključevanje zgodnje rehabilitacije kot pomembnega dela sodobne celostne onkološke obravnave.
Mednarodna raziskava na podlagi podatkov iz realnega sveta, v kateri je sodelovalo 20 onkoloških centrov iz 12 držav Evrope in Izraela, prinaša dodatne ugotovitve o izidih deeskaliranega sistemskega zdravljenja pri predmenopavzalnih bolnicah z zgodnjim HR+/HER2+ rakom dojk, za katerega je značilna zelo ugodna prognoza. Med avtorji raziskave, predstavljene na kongresu ASCO, je tudi doc. dr. Erika Matos, dr. med., spec. internistične onkologije z OI Ljubljana.
Katero zdravljenje je po aktualnih smernicah ESMO priporočeno v prvi liniji razsejanega HR+ HER2– raka dojk? Kdaj izbrati tarčno zdravljenje glede na molekularne alteracije in katere možnosti so na voljo v drugi in tretji liniji ob napredovanju bolezni? Infografika na pregleden način predstavlja ključne terapevtske poti ter priporočila za zaporedje zdravljenja od prve do poznejših linij.
V prospektivni kohortni raziskavi, ki je vključevala več kot 100.000 oseb, so ugotovili več povezav med konzervansi, ki se pogosto uporabljajo v industrijsko proizvedenih živilih in pijačah na evropskem trgu, ter večjo pojavnostjo raka na splošno, raka dojk in raka prostate. Večina ugotovljenih povezav je bila opažena pri neantioksidativnih konzervansih, med antioksidativnimi konzervansi so bili z večjo pojavnostjo raka povezani eritorbati.
Neudeležba žensk na prvi presejalni mamografiji napoveduje slabo udeležbo tudi na naslednjih presejanjih in je povezana s povečano umrljivostjo zaradi raka dojk, je pokazala nedavna raziskava, objavljena v reviji BMJ.
Neudeležba žensk na prvi presejalni mamografiji napoveduje slabo udeležbo tudi na naslednjih presejanjih in je povezana s povečano umrljivostjo zaradi raka dojk, je pokazala nedavna raziskava, objavljena v reviji BMJ.
»Majhen tumor še ne pomeni nizkega tveganja,« opozarja ugledni onkolog hrvaškega rodu doc. dr. Dejan Jurić, dr. med., spec. internistične onkologije, ki je nedavno obiskal Slovenijo. Kot direktor in eden vodilnih raziskovalcev Centra za tarčne terapije Termeer v okviru Splošne bolnišnice Massachusetts ter predavatelj na harvardski univerzi velja za enega najvplivnejših raziskovalcev na področju precizne onkologije in razvoja tarčnih terapij za zdravljenje raka dojk.
Kakšni so rezultati zdravljenja s trastuzumab derukstekanom (T-DXd) pri heterogenih bolnikih, zdravljenih na OI Ljubljana? Kako in zakaj rezultati nekoliko odstopajo od tistih iz registracijskih raziskav? Analizo so opravile Nina Privšek, dr. med., z Oddelka za onkologijo UKC Maribor ter doc. dr. Simona Borštnar, dr. med., in izr. prof. dr. Cvetka Grašič Kuhar, dr. med., iz Sektorja internistične onkologije OI Ljubljana.
Kakšno je optimalno perioperativno zdravljenje HER2+ raka dojk? Kako patogena različica BRCA pri luminalnem podtipu B raka dojk vpliva na izhod zdravljenja z neoadjuvantno kemoterapijo? Ali s hormonsko terapijo bolnice z rakom dojk zdraviti pet ali deset let? Povzemamo odgovore, ki so jih prinesle raziskave, predstavljene na St. Gallen Breast Cancer Conference (SGBCC).
V raziskavi, objavljeni v JAMA Oncology, so preučevali, ali hlajenje in kompresija dominantne roke pri bolnicah z rakom dojk lahko preprečita razvoj periferne nevropatije, povezane z zdravljenjem s taksani. Klinični pomen izsledkov je komentirala dr. Mojca Humar, dr. med., spec. internistične onkologije z Oddelka za hematologijo in onkologijo Splošne bolnišnice dr. Franca Derganca Nova Gorica.
Skoraj 80 strokovnjakov je glasovalo o nekaterih aktualnih vprašanjih pri obravnavi bolnikov z rakom dojk. V prispevku povzemamo večinska mnenja in osvetljujemo ključne poudarke letošnje konference SGBCC. Kako bodo ugotovitve oblikovale smernice zdravljenja v prihodnjih letih?