Raziskava švedskih nacionalnih registrov, ki je zajela več kot dva milijona žensk, je preučevala tveganje za pojav raka dojk pri uporabnicah različnih oblik hormonske kontracepcije. Kaj sporočajo rezultati, objavljeni v publikaciji JAMA? Kako je te rezultate mogoče interpretirati v širšem kontekstu znanih koristi hormonske kontracepcije?
Povezava med obsevanjem in bolečino v roki ter omejeno gibljivostjo rame je slabo raziskana, obstoječi rezultati pa so neenotni. Doc. dr. Ivica Ratoša, dr. med., spec. onkologije z radioterapijo z OI Ljubljana, je s sodelavci v okviru projekta OREH preučevala vpliv različnih doz obsevanja na ramenski sklep oziroma glavico nadlahtnice pri bolnicah z zgodnjim rakom dojk. Rezultate raziskave so predstavili na kongresu SABCS.
Ali vrsta rekonstrukcije vpliva na pojavnost zapletov po operaciji in pri kateri vrsti rekonstrukcije je večja verjetnost za dodatne posege? Na ti vprašanji odgovarja še ena raziskava, predstavljena na kongresu SABCS, ki jo je izvedla asist. Romi Cencelj-Arnež, dr. med., spec. splošne kirurgije, FEBS, z OI Ljubljana. Z ekipo je analizirala izide rekonstrukcij s silikonskimi vsadki v primerjavi z rekonstrukcijo z lastnim tkivom po predhodnem obsevanju.
Neudeležba žensk na prvi presejalni mamografiji napoveduje slabo udeležbo tudi na naslednjih presejanjih in je povezana s povečano umrljivostjo zaradi raka dojk, je pokazala nedavna raziskava, objavljena v reviji BMJ.
Neudeležba žensk na prvi presejalni mamografiji napoveduje slabo udeležbo tudi na naslednjih presejanjih in je povezana s povečano umrljivostjo zaradi raka dojk, je pokazala nedavna raziskava, objavljena v reviji BMJ.
»Majhen tumor še ne pomeni nizkega tveganja,« opozarja ugledni onkolog hrvaškega rodu doc. dr. Dejan Jurić, dr. med., spec. internistične onkologije, ki je nedavno obiskal Slovenijo. Kot direktor in eden vodilnih raziskovalcev Centra za tarčne terapije Termeer v okviru Splošne bolnišnice Massachusetts ter predavatelj na harvardski univerzi velja za enega najvplivnejših raziskovalcev na področju precizne onkologije in razvoja tarčnih terapij za zdravljenje raka dojk.
Hormonska terapija je steber zdravljenja razsejanega hormonsko odvisnega raka dojk. Kljub temu dolgoročna učinkovitost te terapije pogosto ostaja omejena bodisi zaradi primarne bodisi zaradi sekundarne hormonske rezistence. Kako naprej, pišeta doc. dr. Domen Ribnikar, dr. med., spec. internistične onkologije, in Dimitar Stefanovski, dr. med., z OI Ljubljana.
Hormonska terapija predstavlja standard zdravljenja hormonsko odvisnega HER2-negativnega raka dojk, ki jo je mogoče kombinirati z zaviralci od ciklina odvisnih kinaz 4 in 6. Kako pa nadaljevati zdravljenje po progresiji bolezni, ko učinkovitost hormonske terapije izrazito upade? Bi lahko ta izziv bolje obvladovalo zdravljenje z zdravilom trastuzumab derukstekan?
Na letnem kongresu ASTRO je ekipa OI Ljubljana ter Ekonomske in Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani predstavila oceno finančne toksičnosti bolnikov z rakom v Sloveniji. Gre za prvo takšno analizo, ki smo jo opravili pri nas. Ugotovitve je komentirala doc. dr. Helena Barbara Zobec Logar, dr. med., specialistka onkologije z radioterapijo z OI Ljubljana.
Doc. dr. Erika Matos, dr. med., spec. internistične onkologije, in Katja Dejanović, dr. med., obe z Onkološkega inštituta Ljubljana, sta se pogovarjali o novostih, ki so zaznamovale letošnji kongres ESMO. Izpostavili sta rezultate raziskav DESTINY-Breast12, NATALEE in KEYNOTE-522 ter predstavili dokaze o varnosti dojenja po zdravljenju raka dojk.
V zadnjem obdobju v predkliničnih raziskavah doživljajo razcvet nove skupine zdravil z delovanjem na estrogenske receptorje, ki so že v klinični praksi ali pa bodo, vsaj nekatere od njih, prišle v prihodnjih letih. Njihov namen je predvsem obiti ali upočasniti razvoj odpornosti proti hormonskemu zdravljenju. Dosedanja spoznanja o izbranih učinkovinah je strnila Anja Škoporc, dr. med., spec. internistične onkologije.
Čeprav redek, je to najpogostejši rak med nosečnostjo in dojenjem, pričakujemo pa tudi dvig incidence zaradi trenda zanositev pri višji starosti žensk. Nina Čas Sikošek, dr. med., spec. ginekologije in porodništva z Oddelka za onkološko ginekologijo in onkologijo dojk UKC Maribor, je pripravila celosten pregled tematike, ki predstavlja precejšen strokovni izziv.
Bolnicam z rakom dojk v rodni dobi je treba čim prej ponuditi obisk enote za reprodukcijo, da se lahko dogovorijo o varnem in zanje najbolj primernem načinu ohranitve plodnosti, ne da bi pri tem bistveno odložili začetek zdravljenja raka. Piše doc. dr. Vida Gavrić Lovrec, dr. med., z Oddelka za reproduktivno medicino in ginekološko endokrinologijo Klinike za ginekologijo in perinatologijo UKC Maribor.
Švedski raziskovalci so predstavili raziskavo, ki potrjuje dobrobit telesne vadbe za bolnice z rakom dojk v času, ko prejemajo kemoterapijo. Kateri novi dokazi so še odmevali na kongresu ESMO? Zbrala jih je dr. Mojca Humar, dr. med., spec. internistične onkologije z Odseka za hematologijo in onkologijo Splošne bolnišnice dr. Franca Derganca Nova Gorica.
Kako čas izvedbe genetskega testiranja za mutacije BRCA1/2 vpliva na izide zdravljenja mladih žensk z invazivnim rakom dojk? So nosilke tovrstnih patogenih različic kandidatke za zdravljenje z zaviralci PARP ali se nanje bolje odzovejo tumorji z drugimi genetskimi lastnostmi? Nove uvide sta prinesli raziskavi, predstavljeni na letošnjem kongresu ASCO.
O učinkovitosti in varnosti zdravljenja z eribulinom v resničnem kliničnem okolju so poročali v več študijah ter metaanalizi iz leta 2020. Namen slovenske multicentrične retrospektivne raziskave je bil dopolnitev teh rezultatov. Pregledno smo zbrali vse najpomembnejše izide, ki omogočajo primerjavo in potencialno uskladitev dobrih praks.
Analize iz realnega sveta (RWE) v vse večji meri usmerjajo klinično delo. Kam nas vodijo, razlaga doc. dr. Simona Borštnar, dr. med., spec. internistične onkologije in interne medicine z OI Ljubljana. Rezultati domače RWE-analize z eribulinom nakazujejo potrebo po prilagoditvah obstoječe prakse.