Letos prvo poročilo kliničnega registra za raka dojk

Medtem ko slovenski splošni register raka zajema približno 80 spremenljivk, jih klinični register za raka dojk beleži več kot 300. Kako bodo te prispevale k optimizaciji prihodnjega kliničnega dela ter vrednotenju dosedanjega, je v intervjuju pojasnila dr. Sonja Tomšič, dr. med., spec. javnega zdravja in nacionalna koordinatorica Državnega programa obvladovanja raka 2022–2026.

Preberi članek
Vadba za moč ob kemoterapiji izboljšuje celokupno preživetje bolnic

Švedski raziskovalci so predstavili raziskavo, ki potrjuje dobrobit telesne vadbe za bolnice z rakom dojk v času, ko prejemajo kemoterapijo. Kateri novi dokazi so še odmevali na kongresu ESMO? Zbrala jih je dr. Mojca Humar, dr. med., spec. internistične onkologije z Odseka za hematologijo in onkologijo Splošne bolnišnice dr. Franca Derganca Nova Gorica.

Tarča: estrogenski receptor pri zdravljenju razsejanega HR+, HER2– raka dojk

V zadnjem obdobju v predkliničnih raziskavah doživljajo razcvet nove skupine zdravil z delovanjem na estrogenske receptorje, ki so že v klinični praksi ali pa bodo, vsaj nekatere od njih, prišle v prihodnjih letih. Njihov namen je predvsem obiti ali upočasniti razvoj odpornosti proti hormonskemu zdravljenju. Dosedanja spoznanja o izbranih učinkovinah je strnila Anja Škoporc, dr. med., spec. internistične onkologije.

Rak dojk v nosečnosti: kakšne možnosti imamo na voljo?

Čeprav redek, je to najpogostejši rak med nosečnostjo in dojenjem, pričakujemo pa tudi dvig incidence zaradi trenda zanositev pri višji starosti žensk. Nina Čas Sikošek, dr. med., spec. ginekologije in porodništva z Oddelka za onkološko ginekologijo in onkologijo dojk UKC Maribor, je pripravila celosten pregled tematike, ki predstavlja precejšen strokovni izziv.

Pogovor o plodnosti je za bolnice pozitivno sporočilo

Bolnicam z rakom dojk v rodni dobi je treba čim prej ponuditi obisk enote za reprodukcijo, da se lahko dogovorijo o varnem in zanje najbolj primernem načinu ohranitve plodnosti, ne da bi pri tem bistveno odložili začetek zdravljenja raka. Piše doc. dr. Vida Gavrić Lovrec, dr. med., z Oddelka za reproduktivno medicino in ginekološko endokrinologijo Klinike za ginekologijo in perinatologijo UKC Maribor.

Česa nas je naučila RWE-analiza predpisovanja eribulina?

Analize iz realnega sveta (RWE) v vse večji meri usmerjajo klinično delo. Kam nas vodijo, razlaga doc. dr. Simona Borštnar, dr. med., spec. internistične onkologije in interne medicine z OI Ljubljana. Rezultati domače RWE-analize z eribulinom nakazujejo potrebo po prilagoditvah obstoječe prakse.

Rezultati domače analize odstopajo od rezultatov iz tujine

Na kongresu ASCO je bila predstavljena slovenska multicentrična retrospektivna raziskava o značilnostih zdravljenja z eribulinom ter o njegovi učinkovitosti in varnosti pri bolnicah z rakom dojk. Prvi avtor raziskave Luka Dobovišek, dr. med., spec. internistične onkologije z OI Ljubljana, je strnil ugotovitve in komentiral, zakaj rezultati odstopajo od primerljivih tujih raziskav.

Odmevnejše novice s kongresa ESMO Breast Cancer 2025

Na nedavno zaključenem kongresu ESMO Breast Cancer so predstavili rezultate kliničnih raziskav, ki napovedujejo nadaljnje izboljšave v zdravljenju različnih podtipov raka dojk. Zbrali smo nekaj izstopajočih sporočil, ki vključujejo tako dolgoletne analize kot prve obetavne podatke o zdravljenjih.

Zgodnje odkrivanje osteopenije pri bolnikih z rakom dojk z UI

V Laboratoriju za slikovne tehnologije na Fakulteti za elektrotehniko UL učijo modele umetne inteligence (UI), da bodo sposobni le na podlagi CT-slik prepoznati ali napovedati tveganje za razvoj osteopenije in osteoporoze pri bolnikih z rakom dojk. O uspehih ocenjevanja tveganja za razvoj kroničnih bolezni pri bolnikih z rakom dojk piše prof. dr. Tomaž Vrtovec, univ. dipl. inž. elektrotehnike s Fakultete za elektrotehniko UL.

Letos prvo poročilo kliničnega registra za raka dojk

Medtem ko slovenski splošni register raka zajema približno 80 spremenljivk, jih klinični register za raka dojk beleži več kot 300. Kako bodo te prispevale k optimizaciji prihodnjega kliničnega dela ter vrednotenju dosedanjega, je v intervjuju pojasnila dr. Sonja Tomšič, dr. med., spec. javnega zdravja in nacionalna koordinatorica Državnega programa obvladovanja raka 2022–2026.

Prenos meritev kakovosti življenja bolnikov v prakso je izziv

Prospektivne klinične raziskave v onkologiji danes redno vključujejo tudi meritve kakovosti življenja bolnikov. Toda kakšna je uporabna vrednost teh meritev v klinični praksi in v vsakdanjem življenju bolnikov? Komentira doc. dr. Maja Pakiž, dr. med., spec. ginekologije in porodništva z Oddelka za ginekološko onkologijo in onkologijo dojk UKC Maribor.

Prva slovenska raziskava o oceni bolečine med presejalno mamografijo

Kako ženske, vključene v program DORA, zaznavajo bolečino med presejalno mamografijo? Ali lahko višja stopnja bolečine vodi v neudeležbo v prihodnjih krogih presejanja? Na to je odgovarjala raziskava sodelavcev Državnega presejalnega programa za raka dojk DORA, katere rezultati so bili predstavljeni na sanktgallenski konferenci o raku dojk.

Premagovanje hormonske rezistence pri hormonsko odvisnem raku dojk

Hormonska terapija je steber zdravljenja razsejanega hormonsko odvisnega raka dojk. Kljub temu dolgoročna učinkovitost te terapije pogosto ostaja omejena bodisi zaradi primarne bodisi zaradi sekundarne hormonske rezistence. Kako naprej, pišeta doc. dr. Domen Ribnikar, dr. med., spec. internistične onkologije, in Dimitar Stefanovski, dr. med., z OI Ljubljana.

Nova znanja o vplivu mutacij pri raku dojk

Kako čas izvedbe genetskega testiranja za mutacije BRCA1/2 vpliva na izide zdravljenja mladih žensk z invazivnim rakom dojk? So nosilke tovrstnih patogenih različic kandidatke za zdravljenje z zaviralci PARP ali se nanje bolje odzovejo tumorji z drugimi genetskimi lastnostmi? Nove uvide sta prinesli raziskavi, predstavljeni na letošnjem kongresu ASCO.

Zdravljenje z eribulinom: kaj smo primerjali?

O učinkovitosti in varnosti zdravljenja z eribulinom v resničnem kliničnem okolju so poročali v več študijah ter metaanalizi iz leta 2020. Namen slovenske multicentrične retrospektivne raziskave je bil dopolnitev teh rezultatov. Pregledno smo zbrali vse najpomembnejše izide, ki omogočajo primerjavo in potencialno uskladitev dobrih praks.

Prispevki Onkološkega inštituta Ljubljana na ASCO 2024

Kakšna je povezava med starostjo, toksičnostjo in izidi zdravljenja z abemaciklibom pri HR+/HER2- razsejanem raku dojk? Kateri napovedni dejavnik ima potencialno pomembno vlogo pri doseganju popolnega patološkega odgovora na neoadjuvantno kemoimunoterapijo pri trojno negativnem raku dojk? Kaj pa značilnosti zdravljenja z eribulinom pri slovenskih bolnicah z rakom dojk?

Nosečnost po končanem zdravljenju raka dojk

Na kongresu ASCO je med drugim odmevala raziskava, v kateri so 11 let spremljali 1213 žensk, ki so pri starosti 40 let ali manj zbolele za rakom dojk brez razsoja. Katere izmed njih so imele večjo verjetnost zanositve in rojstva živega otroka? Ugotovitve lahko pomagajo pri svetovanju mladim bolnicam, ki načrtujejo rojstvo otroka. Zbrali smo še nekaj drugih pomembnejših kongresnih novosti.

Kako naj poteka rehabilitacija po diagnozi razsejane bolezni?

Tudi bolnice z razsejanim rakom dojk imajo pravico do celostne rehabilitacije. Ker ni predvidljivega scenarija med zdravljenjem, ki je kontinuum, sta načrtovanje in izvajanje rehabilitacije lahko precejšen izziv. Na vprašanja, ki so zahtevna tako za bolnice kot za klinike, je odgovore iskala asist. Anja Škoporc, dr. med., spec. internistične onkologije z OI Ljubljana.

Samo za strokovno javnost

Portal Onco-academia.com je zbirno mesto strokovnih vsebin o novostih in dogajanju s področja zdravljenja raka.

}