Pilotni projekt OREH je primer dobre prakse

Ustno predstavitev rezultatov slovenskega projekta OREH na nedavnem kongresu ASCO štejemo za izjemen uspeh. Prvi avtor prof. dr. Nikola Bešić, dr. med., spec. splošne kirurgije z OI Ljubljana, je povedal, česa nas je raziskava o celostni rehabilitaciji bolnic z rakom dojk naučila in kako naj poteka širitev dokazano uspešnih pristopov.

Preberi članek
Prispevki Onkološkega inštituta Ljubljana na ASCO 2024

Kakšna je povezava med starostjo, toksičnostjo in izidi zdravljenja z abemaciklibom pri HR+/HER2- razsejanem raku dojk? Kateri napovedni dejavnik ima potencialno pomembno vlogo pri doseganju popolnega patološkega odgovora na neoadjuvantno kemoimunoterapijo pri trojno negativnem raku dojk? Kaj pa značilnosti zdravljenja z eribulinom pri slovenskih bolnicah z rakom dojk?

Nosečnost po končanem zdravljenju raka dojk

Na kongresu ASCO je med drugim odmevala raziskava, v kateri so 11 let spremljali 1213 žensk, ki so pri starosti 40 let ali manj zbolele za rakom dojk brez razsoja. Katere izmed njih so imele večjo verjetnost zanositve in rojstva živega otroka? Ugotovitve lahko pomagajo pri svetovanju mladim bolnicam, ki načrtujejo rojstvo otroka. Zbrali smo še nekaj drugih pomembnejših kongresnih novosti.

Kako naj poteka rehabilitacija po diagnozi razsejane bolezni?

Tudi bolnice z razsejanim rakom dojk imajo pravico do celostne rehabilitacije. Ker ni predvidljivega scenarija med zdravljenjem, ki je kontinuum, sta načrtovanje in izvajanje rehabilitacije lahko precejšen izziv. Na vprašanja, ki so zahtevna tako za bolnice kot za klinike, je odgovore iskala asist. Anja Škoporc, dr. med., spec. internistične onkologije z OI Ljubljana.

Pilotni projekt OREH je primer dobre prakse

Ustno predstavitev rezultatov slovenskega projekta OREH na nedavnem kongresu ASCO štejemo za izjemen uspeh. Prvi avtor prof. dr. Nikola Bešić, dr. med., spec. splošne kirurgije z OI Ljubljana, je povedal, česa nas je raziskava o celostni rehabilitaciji bolnic z rakom dojk naučila in kako naj poteka širitev dokazano uspešnih pristopov.

Ciljana aksilarna disekcija v 36 državah sveta

Kirurgi iz 137 centrov za zdravljenje raka dojk so iskali odgovor na vprašanje, kakšen je status ciljane aksilarne disekcije v njihovi klinični praksi. V raziskavi je sodeloval tudi doc. dr. Andraž Perhavec, dr. med., spec. splošne kirurgije z OI Ljubljana. Kam nas usmerjajo objavljeni rezultati in ali so primerljivi z domačimi izkušnjami po prvih šestih mesecih izvajanja te metode?

Kako se znajti med vsemi “high-risk” definicijami pri zgodnjem raku dojk?

Štiri nova zdravila spreminjajo načine zdravljenja zgodnjega raka dojk. Vsa so namenjena bolnicam z visokim tveganjem za ponovitev bolezni, vendar se definicije takšne bolezni med študijami, v katerih so bila preizkušena, razlikujejo. Na kaj naj se klinik opre pri svojem vsakodnevnem delu? Piše Luka Dobovišek, dr. med., spec. internistične onkologije z OI Ljubljana.

Rak dojk: izpostavljeno na kongresu ESMO 2023

Na kratko povzemamo rezultate raziskav TROPION-Breast01, BEGONIA in MonarchE ter še dve odmevni kongresni sporočili. Prvo govori o dolgoročni izpostavljenosti onesnaženemu zraku kot tveganju za nastanek raka dojk, drugo pa o učinkih kratkotrajnega posta na kakovost življenja bolnikov.

Spodbudni rezultati zdravljenja različnih HER2-pozitivnih čvrstih tumorjev

Kaj je dokazala združena analiza treh raziskav s trastuzumabom derukstekanom, ki je zajela bolnice s HER2-pozitivnim rakom dojk in zasevki v možganih? Kako se vloga tega zdravila povečuje med različnimi HER2-pozitivnimi čvrstimi tumorji v napredovalem stadiju? Povzeli smo sporočila s kongresa ESMO.

Kam nas usmerjajo analize domače klinične prakse?

Raziskave iz realnega sveta ne morejo nadomestiti randomiziranih kliničnih raziskav, jih pa pomembno dopolnjujejo. Na četrtem regionalnem kongresu internistične onkologije REKONIO so raziskovalci Onkološkega inštituta Ljubljana predstavili nove podatke, ki prispevajo zalet zdravljenju zlasti trojno negativnega raka dojk.

Pet dni za dopolnilno obsevanje po operaciji raka dojk

Kako daleč lahko gremo z zmanjševanjem števila obsevalnih odmerkov ob povečanju dnevne doze? Doc. dr. Ivica Ratoša, dr. med., spec. onkologije z radioterapijo z Onkološkega inštituta Ljubljana, piše o dokazih, ki so povzročili prelomnico v pooperativnem obsevanju raka dojk.

Prispevki Onkološkega inštituta Ljubljana na ASCO 2023

Tanja Ovčariček, dr. med., doc. dr. Erika Matos, dr. med., Maša Auprih, dr. med., dr. Simona Borštnar, dr. med., Eva Godina, dr. med., in doc. dr. Ivica Ratoša, dr. med., so imena, ki jih najdemo med sodelujočimi avtorji na letošnjem kongresu ASCO. Zbrali smo povzetke njihovega raziskovalnega dela s področja zdravljenja raka dojk.

Kako pozitivna družinska anamneza vpliva na prognozo

Pred dnevi so v publikaciji JAMA objavili rezultate raziskave, ki je vključevala eno največjih kohort bolnic z rakom dojk. Po njihovem spremljanju, ki je trajalo do 15 let, je analiza ponazorila povezavo med družinsko obremenitvijo in izidi zdravljenja raka dojk celokupno in glede na status estrogenskih receptorjev.

Rak dojk na ASCO 2023

Zaviralci CDK 4/6 so bili deležni pozornosti tudi na letošnjem kongresu ASCO. Strnili smo posodobljene oziroma nove podatke raziskav NATALEE, PALMIRA in monarchE in v niz kongresnih povzetkov dodali še rezultate raziskave TORCHLIGHT. Zanimivo je sporočilo metaanalize, ki je na skoraj 15.000 bolnicah z rakom dojk pred menopavzo ponazorila koristi zavore delovanja jajčnikov.

Kako bomo v prihodnje zdravili visceralno krizo pri HR+ HER2– raku dojk?

Na kakšen način lahko zdaj pri pogosto negotovih odločitvah o zdravljenju visceralne krize pomagajo rezultati raziskave RIGHT Choice, objavljeni konec lanskega leta? Na srečanju Združenja za senologijo je aktualne dokaze predstavila doc. dr. Cvetka Grašič Kuhar, dr. med., spec. internistične onkologije z OI Ljubljana.

Katere odločitve lahko olajšajo podatki iz klinične prakse?

Dve tretjini bolnikov v vsakodnevni klinični praksi ne ustrezata vključitvenim kriterijem randomiziranih kliničnih raziskav faze III, zato narašča število raziskav iz realnega sveta. Specialistki internistične onkologije doc. dr. Erika Matos, dr. med., in Ana Demšar, dr. med., sta predstavili rezultate domačih in tujih kliničnih izkušenj z zaviralci CDK 4/6 pri bolnicah z rakom dojk.

Vpliv melatonina na kakovost spanja pri bolnicah z rakom dojk

Nespečnost je pri rakavih bolnikih pogosta in močno krni kakovost življenja, farmakološki posegi pa prinašajo tveganje za interakcije med zdravili. Je melatonin varnejša, a še vedno učinkovita alternativa? Vprašanje so obravnavali v metaanalizi, osredotočeni na skupino bolnic z rakom dojk, ki jo predstavljamo v nadaljevanju.

Samo za strokovno javnost

Portal Onco-academia.com je zbirno mesto strokovnih vsebin o novostih in dogajanju s področja zdravljenja raka.

}