Analiza učinkovitosti in varnosti zdravljenja s T-DXd na OI Ljubljana
Kakšni so rezultati zdravljenja s trastuzumab derukstekanom (T-DXd) pri heterogenih bolnikih, zdravljenih na OI Ljubljana? Kako in zakaj rezultati nekoliko odstopajo od tistih iz registracijskih raziskav? Analizo so opravile Nina Privšek, dr. med., z Oddelka za onkologijo UKC Maribor ter doc. dr. Simona Borštnar, dr. med., in izr. prof. dr. Cvetka Grašič Kuhar, dr. med., iz Sektorja internistične onkologije OI Ljubljana.
SABCS 2024 še vedno odmeva
Katera so najpomembnejša nova dognanja, predstavljena decembra na simpoziju San Antonio Breast Cancer (SABCS)? Doc. dr. Simona Borštnar, dr. med., specialistka internistične onkologije in interne medicine z OI Ljubljana, je predstavila ključna sporočila kliničnih raziskav GeparDeuze, A-BRAVE, NeoHIP, PADMA in EMBER-3.
Obsevanje vs. hormonsko zdravljenje: kam nas usmerja EUROPA?
Kakšno je optimalno dopolnilno zdravljenje po ohranitveni operaciji dojk pri starejših posameznicah z nizko rizičnim zgodnjim rakom dojk? V želji po jasnejšem odgovoru so zasnovali študijo EUROPA, ki je primerjala učinke obsevanja in hormonskega zdravljenja na z zdravjem povezano kakovost življenja bolnic in zniževanje tveganja za lokalno ponovitev bolezni v isti dojki.
O zaviralcih CDK 4/6
Zaviralci od ciklina odvisnih kinaz 4 in 6 (CDK 4/6) v kombinaciji s hormonsko terapijo so standardno prvolinijsko zdravljenje v številnih primerih HR+/HER2‒ raka dojk. Zadnji dve leti se ta skupina zdravil uporablja tudi v sklopu dopolnilne terapije. Neža Režun, dr. med., spec. internistične onkologije z OI Ljubljana je zbrala aktualne podatke.
Umrljivost slovenskih bolnikov znatno manjša od evropskega povprečja
Evropski register neenakosti pri obravnavi raka (European Cancer Inequalities Registry, ECIR) je nedavno izdal poročilo za Slovenijo. Analiza kaže zelo dobre rezultate onkološkega zdravljenja, kljub temu da je število zdravnikov na 1000 novih bolnikov z rakom drugo najmanjše med državami Evropske unije.
Skupki CTC so redki, a zelo nevarni
Cirkulirajoče tumorske celice (CTC) in zlasti njihovi skupki postajajo vse pomembnejša tema v onkologiji. Izr. prof. dr. Cvetka Grašič Kuhar, dr. med., spec. internistične onkologije, je predstavila njihov klinični pomen pri raku dojk, višja znanstvena sodelavka dr. Tanja Jesenko, univ. dipl. biokemičarka, pa napredek zadnjih sedmih let, odkar to področje raziskujejo na OI Ljubljana.
Kanabinoidi in trojno negativni rak dojk
Bi lahko bili kanabinoidni receptorji napovedni biomarker za terapijo z zaviralci imunskih nadzornih točk ali nov mehanizem za premagovanje odpornosti proti imunoterapiji? Luka Dobovišek, dr. med., spec. internistične onkologije z OI Ljubljana, je prvi avtor objave v publikaciji Frontiers in Immunology, ki analizira vpliv kanabinoidov na zdravljenje bolnic s trojno negativnim rakom dojk.
Trendi v kirurškem zdravljenju raka dojk po SABCS 2024
Deeskalacija zaznamuje kirurško diagnostiko in zdravljenje raka dojk. Doc. dr. Andraž Perhavec, dr. med., spec. splošne kirurgije z OI Ljubljana je kot sodelujoči avtor predstavil mednarodne raziskave, ki potekajo pod okriljem konzorcijev EUBREAST in Oncoplastic Breast Cancer (OPBC). Njihovi izsledki sodijo med pomembnejše kirurške novosti simpozija San Antonio Breast Cancer (SABCS).
SABCS 2024: izbrane novosti sistemskega zdravljenja
Na SABCS so izstopili rezultati treh kliničnih raziskav, ki bi lahko vplivale na prihodnjo obravnavo bolnic z rakom dojk. Prva govori o spodbudnih dokazih nove generacije SERD, druga o zdravljenju visokorizičnih BRCA-pozitivnih rakov dojk z zaviralcem PARP in tretja o koristi dodatka antraciklinov ob zdravljenju s taksani.
Desetletje genetske obravnave bolnikov z rakom dojk
Na jesenskem simpoziju Združenja za senologijo SZD, ki je bil posvečen dednim predispozicijam bolnic z rakom dojk, je izr. prof. dr., Kraljevina Belgija, Mateja Krajc, dr. med., spec. klinične genetike in javnega zdravja, predstavila rezultate genetske obravnave 5411 bolnic in bolnikov na OI Ljubljana med leti 2015 in 2024. Kateri izsledki te analize lahko najbolj prispevajo k optimizaciji obravnave v klinični praksi?
SABCS 2025: preboji v sistemskem zdravljenju raka dojk
Med kliničnimi raziskavami, ki so najbolj odmevale na nedavnem simpoziju San Antonio Breast Cancer (SABCS), so bile HER2CLIMB-05, lidERA in ASCENT-07. Objavili so tudi rezultate končne analize raziskave DESTINY-Breast03. Kakšne so neposredne in prihodnje klinične implikacije teh novih podatkov?
Po 17 letih program DORA na pragu pomembne širitve
Državni presejalni program DORA, v okviru katerega je bilo do danes opravljenih več kot 1.100.000 mamografij, Slovenijo zaradi visoke udeležbe uvršča med najuspešnejše evropske države na področju presejanja raka dojk. Program se zdaj širi na starostno skupino žensk od 45 do 74 let. Podlaga za širitev je pilotna raziskava, ki so jo pred kratkim začeli izvajati na OI Ljubljana. Usmeritve je predstavila Katja Kovše, dr. med., spec. radiologije in vodja programa DORA.
SABCS 2025: novi dokazi lokalnega zdravljenja zgodnjega raka dojk
Povzemamo tudi raziskave SABCS, ki obravnavajo nove potenciale predoperativnega obsevanja za povečanje učinkovitosti imunoterapije in odgovarjajo na vprašanje, kako varna je opustitev magnetnoresonančnega slikanja ali biopsije varovalne bezgavke pri bolnikih z zgodnjim rakom dojk.
Katere raziskave so zaznamovale področje zdravljenja raka dojk?
Doc. dr. Erika Matos, dr. med., in Neža Režun, dr. med., specialistka in specializantka internistične onkologije z OI Ljubljana, sta povzeli najpomembnejša sporočila letošnjega kongresa ESMO. Med raziskavami, ki si po njunem mnenju zaslužijo največ pozornosti in so najbolj relevantne za klinično prakso, so MonarchE, ASCENT-03, TROPION-Breast02, DESTINY-Breast11, DESTINY-Breast05 in PLANeT.
Povezava med udeležbo na prvi presejalni mamografiji in umrljivostjo zaradi raka dojk
Neudeležba žensk na prvi presejalni mamografiji napoveduje slabo udeležbo tudi na naslednjih presejanjih in je povezana s povečano umrljivostjo zaradi raka dojk, je pokazala nedavna raziskava, objavljena v reviji BMJ.
Tveganje določa biologija, ne velikost tumorja
»Majhen tumor še ne pomeni nizkega tveganja,« opozarja ugledni onkolog hrvaškega rodu doc. dr. Dejan Jurić, dr. med., spec. internistične onkologije, ki je nedavno obiskal Slovenijo. Kot direktor in eden vodilnih raziskovalcev Centra za tarčne terapije Termeer v okviru Splošne bolnišnice Massachusetts ter predavatelj na harvardski univerzi velja za enega najvplivnejših raziskovalcev na področju precizne onkologije in razvoja tarčnih terapij za zdravljenje raka dojk.
Premagovanje hormonske rezistence pri hormonsko odvisnem raku dojk
Hormonska terapija je steber zdravljenja razsejanega hormonsko odvisnega raka dojk. Kljub temu dolgoročna učinkovitost te terapije pogosto ostaja omejena bodisi zaradi primarne bodisi zaradi sekundarne hormonske rezistence. Kako naprej, pišeta doc. dr. Domen Ribnikar, dr. med., spec. internistične onkologije, in Dimitar Stefanovski, dr. med., z OI Ljubljana.
Progres ob hormonski terapiji: kako naprej?
Hormonska terapija predstavlja standard zdravljenja hormonsko odvisnega HER2-negativnega raka dojk, ki jo je mogoče kombinirati z zaviralci od ciklina odvisnih kinaz 4 in 6. Kako pa nadaljevati zdravljenje po progresiji bolezni, ko učinkovitost hormonske terapije izrazito upade? Bi lahko ta izziv bolje obvladovalo zdravljenje z zdravilom trastuzumab derukstekan?
