Prospektivne klinične raziskave v onkologiji danes redno vključujejo tudi meritve kakovosti življenja bolnikov. Toda kakšna je uporabna vrednost teh meritev v klinični praksi in v vsakdanjem življenju bolnikov? Komentira doc. dr. Maja Pakiž, dr. med., spec. ginekologije in porodništva z Oddelka za ginekološko onkologijo in onkologijo dojk UKC Maribor.
Medtem ko slovenski splošni register raka zajema približno 80 spremenljivk, jih klinični register za raka dojk beleži več kot 300. Kako bodo te prispevale k optimizaciji prihodnjega kliničnega dela ter vrednotenju dosedanjega, je v intervjuju pojasnila dr. Sonja Tomšič, dr. med., spec. javnega zdravja in nacionalna koordinatorica Državnega programa obvladovanja raka 2022–2026.
Na nedavno zaključenem kongresu ESMO Breast Cancer so predstavili rezultate kliničnih raziskav, ki napovedujejo nadaljnje izboljšave v zdravljenju različnih podtipov raka dojk. Zbrali smo nekaj izstopajočih sporočil, ki vključujejo tako dolgoletne analize kot prve obetavne podatke o zdravljenjih.
Kako ženske, vključene v program DORA, zaznavajo bolečino med presejalno mamografijo? Ali lahko višja stopnja bolečine vodi v neudeležbo v prihodnjih krogih presejanja? Na to je odgovarjala raziskava sodelavcev Državnega presejalnega programa za raka dojk DORA, katere rezultati so bili predstavljeni na sanktgallenski konferenci o raku dojk.
V Laboratoriju za slikovne tehnologije na Fakulteti za elektrotehniko UL učijo modele umetne inteligence (UI), da bodo sposobni le na podlagi CT-slik prepoznati ali napovedati tveganje za razvoj osteopenije in osteoporoze pri bolnikih z rakom dojk. O uspehih ocenjevanja tveganja za razvoj kroničnih bolezni pri bolnikih z rakom dojk piše prof. dr. Tomaž Vrtovec, univ. dipl. inž. elektrotehnike s Fakultete za elektrotehniko UL.
V raziskavi, objavljeni v JAMA Oncology, so preučevali, ali hlajenje in kompresija dominantne roke pri bolnicah z rakom dojk lahko preprečita razvoj periferne nevropatije, povezane z zdravljenjem s taksani. Klinični pomen izsledkov je komentirala dr. Mojca Humar, dr. med., spec. internistične onkologije z Oddelka za hematologijo in onkologijo Splošne bolnišnice dr. Franca Derganca Nova Gorica.
Kakšno je optimalno perioperativno zdravljenje HER2+ raka dojk? Kako patogena različica BRCA pri luminalnem podtipu B raka dojk vpliva na izhod zdravljenja z neoadjuvantno kemoterapijo? Ali s hormonsko terapijo bolnice z rakom dojk zdraviti pet ali deset let? Povzemamo odgovore, ki so jih prinesle raziskave, predstavljene na St. Gallen Breast Cancer Conference (SGBCC).
Skoraj 80 strokovnjakov je glasovalo o nekaterih aktualnih vprašanjih pri obravnavi bolnikov z rakom dojk. V prispevku povzemamo večinska mnenja in osvetljujemo ključne poudarke letošnje konference SGBCC. Kako bodo ugotovitve oblikovale smernice zdravljenja v prihodnjih letih?
Je sočasna rekonstrukcija dojk ob mastektomiji povezana s pojavnostjo limfedema in omejeno gibljivostjo ramenskega sklepa bolnic? Na to vprašanje odgovarja prispevek OI Ljubljana in UKC Ljubljana, prav tako predstavljen na konferenci SGBCC. Njegov prvi avtor je prof. dr. Nikola Bešić, dr. med., spec. splošne kirurgije z OI Ljubljana.
Kakšni so rezultati zdravljenja s trastuzumab derukstekanom (T-DXd) pri heterogenih bolnikih, zdravljenih na OI Ljubljana? Kako in zakaj rezultati nekoliko odstopajo od tistih iz registracijskih raziskav? Analizo so opravile Nina Privšek, dr. med., z Oddelka za onkologijo UKC Maribor ter doc. dr. Simona Borštnar, dr. med., in izr. prof. dr. Cvetka Grašič Kuhar, dr. med., iz Sektorja internistične onkologije OI Ljubljana.
Katera so najpomembnejša nova dognanja, predstavljena decembra na simpoziju San Antonio Breast Cancer (SABCS)? Doc. dr. Simona Borštnar, dr. med., specialistka internistične onkologije in interne medicine z OI Ljubljana, je predstavila ključna sporočila kliničnih raziskav GeparDeuze, A-BRAVE, NeoHIP, PADMA in EMBER-3.
Kakšno je optimalno dopolnilno zdravljenje po ohranitveni operaciji dojk pri starejših posameznicah z nizko rizičnim zgodnjim rakom dojk? V želji po jasnejšem odgovoru so zasnovali študijo EUROPA, ki je primerjala učinke obsevanja in hormonskega zdravljenja na z zdravjem povezano kakovost življenja bolnic in zniževanje tveganja za lokalno ponovitev bolezni v isti dojki.
Zaviralci od ciklina odvisnih kinaz 4 in 6 (CDK 4/6) v kombinaciji s hormonsko terapijo so standardno prvolinijsko zdravljenje v številnih primerih HR+/HER2‒ raka dojk. Zadnji dve leti se ta skupina zdravil uporablja tudi v sklopu dopolnilne terapije. Neža Režun, dr. med., spec. internistične onkologije z OI Ljubljana je zbrala aktualne podatke.
Evropski register neenakosti pri obravnavi raka (European Cancer Inequalities Registry, ECIR) je nedavno izdal poročilo za Slovenijo. Analiza kaže zelo dobre rezultate onkološkega zdravljenja, kljub temu da je število zdravnikov na 1000 novih bolnikov z rakom drugo najmanjše med državami Evropske unije.
Cirkulirajoče tumorske celice (CTC) in zlasti njihovi skupki postajajo vse pomembnejša tema v onkologiji. Izr. prof. dr. Cvetka Grašič Kuhar, dr. med., spec. internistične onkologije, je predstavila njihov klinični pomen pri raku dojk, višja znanstvena sodelavka dr. Tanja Jesenko, univ. dipl. biokemičarka, pa napredek zadnjih sedmih let, odkar to področje raziskujejo na OI Ljubljana.
Bi lahko bili kanabinoidni receptorji napovedni biomarker za terapijo z zaviralci imunskih nadzornih točk ali nov mehanizem za premagovanje odpornosti proti imunoterapiji? Luka Dobovišek, dr. med., spec. internistične onkologije z OI Ljubljana, je prvi avtor objave v publikaciji Frontiers in Immunology, ki analizira vpliv kanabinoidov na zdravljenje bolnic s trojno negativnim rakom dojk.
Deeskalacija zaznamuje kirurško diagnostiko in zdravljenje raka dojk. Doc. dr. Andraž Perhavec, dr. med., spec. splošne kirurgije z OI Ljubljana je kot sodelujoči avtor predstavil mednarodne raziskave, ki potekajo pod okriljem konzorcijev EUBREAST in Oncoplastic Breast Cancer (OPBC). Njihovi izsledki sodijo med pomembnejše kirurške novosti simpozija San Antonio Breast Cancer (SABCS).
Na SABCS so izstopili rezultati treh kliničnih raziskav, ki bi lahko vplivale na prihodnjo obravnavo bolnic z rakom dojk. Prva govori o spodbudnih dokazih nove generacije SERD, druga o zdravljenju visokorizičnih BRCA-pozitivnih rakov dojk z zaviralcem PARP in tretja o koristi dodatka antraciklinov ob zdravljenju s taksani.