Kakšne so dosedanje izkušnje z zdravljenjem s CAR-T pri naših bolnikih in s katerimi ključnimi izzivi se soočamo, da bi lahko v Sloveniji sami izdelali celice CAR-T za klinično uporabo, razlaga prof. dr. Samo Zver, dr. med., spec. interne medicine in hematologije, predstojnik KO za hematologijo z UKC Ljubljana.
Zbrali smo najpomembnejše ugotovitve sedmih raziskav o zdravljenju novooodkrite, ponovljene ali neodzivne kronične limfocitne levkemije. Kakšne obete za bolnike prinašajo nove kombinacije terapij, predstavlja doc. dr. Matevž Škerget, dr. med., spec. interne medicine in hematologije, s KO za hematologijo, UKC Ljubljana.
Boljše razumevanje dejavnikov tveganja za hude izide zaradi covida-19 pri bolnikih s hematološkimi malignimi boleznimi bi lahko izboljšalo njihovo klinično obravnavo. Zato so v raziskavi EPICOVIDEHA proučevali osnovne značilnosti hematoloških bolnikov, ki so zboleli za covidom-19, in analizirali napovedne dejavnike za smrt.
Predstavljamo tudi šest vidnejših raziskav pri bolnikih s prvič zdravljeno ali ponovljeno in neodzivno kronično limfocitno levkemijo, ki so odmevale na kongresu EHA. Kakšni so novi obeti za bolnike in posodobljeni podatki raziskav ALPINE, GLOW, ELEVATE-TN, CLL14, CAPTIVATE in RESONATE-2?
Kongres EHA je tudi na področju presaditve alogenskih krvotvornih matičnih celic (PKMC) predstavil številne novosti pri zdravljenju bolezni presadka proti gostitelju. Kako obvladljiv bo ta zaplet v prihodnosti glede na nove terapevtske možnosti, piše doc. dr. Matjaž Sever, dr. med.
Sodobne možnosti zdravljenja so pomembno spremenile obravnavo bolnikov s ponovljenim/neodzivnim diseminiranim plazmocitomom. Med najučinkovitejšimi pristopi sta terapija s celicami CAR-T in zdravljenje z bispecifičnimi protitelesi, vendar vprašanje, kateri pristop je za bolnika v določenem trenutku najboljši, ostaja odprto. Nova analiza podatkov iz realnega kliničnega okolja kaže, da odgovor ni tako preprost, kot bi lahko sklepali na podlagi velikih razlik v izidih v posameznih študijah.
Najnovejše smernice za obravnavo KLL prinašajo več novosti. Med njimi so vključitev časovno omejene kombinacije akalabrutiniba in venetoklaksa z obinutuzumabom ali brez njega v prvi liniji ter pirtobrutiniba pri bolnikih, predhodno zdravljenih s kovalentnimi zaviralci BTK. Pri bolnikih brez sprememb TP53 smernice dajejo prednost časovno omejenemu tarčnemu zdravljenju, akalabrutinib in zanubrutinib pa priporočajo pred ibrutinibom zaradi ugodnejšega profila neželenih učinkov.
Na kongresu EHA so bili med osrednjimi temami premik imunoterapije v zgodnejše faze bolezni, vse natančnejše molekularno usmerjeno zdravljenje ter razvoj novih oblik celične terapije, ki bi lahko presegle nekatere omejitve klasične avtologne tehnologije CAR-T. Posebno pozornost so pritegnile pozne prelomne raziskave (late-breaking abstracts), med katerimi je bilo več randomiziranih raziskav z možnostjo neposrednega vpliva na prihodnjo klinično prakso. Piše Polona Novak, dr. med., spec. hematologije s KO za hematologijo UKC Ljubljana.
Med najodmevnejšimi raziskavami kongresa ASCO so bile raziskave faze III, katerih rezultati potrjujejo učinkovitost novih tarčnih zdravljenj in imunoterapij pri diseminiranem plazmocitomu, limfomih in mielofibrozi. Predstavljene so bile tudi nove terapije za zdravljenje Waldenströmove makroglobulinemije in akutne mieloične levkemije. Analize iz klinične prakse osvetljujejo optimalno zaporedje zdravljenja pri KLL ter prednosti ambulantne obravnave bolnikov po zdravljenju s CAR-T.
Doc. dr. Matevž Škerget, dr. med., specialist interne medicine in hematologije s KO za hematologijo UKC Ljubljana, predstavi najnovejša spoznanja in prihodnost obravnave kronične limfocitne levkemije (KLL) po kongresu EHA. V videu izpostavi ključne poudarke novih smernic EHA za zdravljenje KLL ter vpoglede v nove podatke, ki prinašajo nove oziroma pomembne pristope k zdravljenju. Kaj bo zaznamovalo zdravljenje KLL v prihodnje?
Na mednarodni delavnici o kronični limfocitni levkemiji (iwCLL) so izstopala nova spoznanja o patogenezi bolezni ter napredki v raziskavah in zdravljenju. Kot poudarja prim. Nataša Fikfak, dr. med., spec. interne medicine in hematologije iz Splošne bolnišnice dr. Franca Derganca Nova Gorica, so bila za klinično prakso posebej pomembna predavanja o izbiri prve linije zdravljenja, obravnavi rezistentne bolezni in pristopih k bolnikom z Richterjevo transformacijo.