Bolniki, ki so zaradi debelosti jemali agoniste receptorjev GLP-1 (AR GLP-1), so imeli za 41 % nižje tveganje za nastanek raka, vključno z diseminiranim plazmocitomom, v primerjavi z bolniki, ki so se zdravili z dieto oziroma telesno vadbo, je pokazala velika kohortna raziskava, objavljena v reviji Annals of Oncology.
Zdravljenje s celično terapijo CAR-T lahko pri bolnikih s ponovljenim ali neodzivnim B-celičnim ne-Hodgkinovim limfomom omogoči zelo dolgo remisijo in morda celo ozdravitev, ugotavljajo avtorji raziskave, objavljene v reviji New England Journal of Medicine. Kaj kažejo desetletni podatki?
Na kongresu EHA so bili med osrednjimi temami premik imunoterapije v zgodnejše faze bolezni, vse natančnejše molekularno usmerjeno zdravljenje ter razvoj novih oblik celične terapije, ki bi lahko presegle nekatere omejitve klasične avtologne tehnologije CAR-T. Posebno pozornost so pritegnile pozne prelomne raziskave (late-breaking abstracts), med katerimi je bilo več randomiziranih raziskav z možnostjo neposrednega vpliva na prihodnjo klinično prakso. Piše Polona Novak, dr. med., spec. hematologije s KO za hematologijo UKC Ljubljana.
Med najodmevnejšimi raziskavami kongresa ASCO so bile raziskave faze III, katerih rezultati potrjujejo učinkovitost novih tarčnih zdravljenj in imunoterapij pri diseminiranem plazmocitomu, limfomih in mielofibrozi. Predstavljene so bile tudi nove terapije za zdravljenje Waldenströmove makroglobulinemije in akutne mieloične levkemije. Analize iz klinične prakse osvetljujejo optimalno zaporedje zdravljenja pri KLL ter prednosti ambulantne obravnave bolnikov po zdravljenju s CAR-T.
Slovenski raziskovalci Mojca Dreisinger, dr. med., prim. asist. dr. Zlatko Roškar, dr. med., izr. prof. dr. Matjaž Sever, dr. med., prof. dr. Sebastjan Bevc, dr. med., in Aleš Goropevšek, dr. med., so na kongresu ASH predstavili raziskavo, v kateri so ugotovili, da je bil pri bolnikih z napredovalo kronično limfocitno levkemijo (KLL) večji delež imunosupresivnih celic T tipa CD4+FOXP3+ povezan s povečano pojavnostjo hudih okužb in smrtnosti, povezane z okužbami. Kakšni so še njihovi izsledki?
Ponovno se je potrdil hiter napredek na področju diagnostike in zdravljenja limfomov, z osredotočenostjo na inovativne biooznačevalce in terapije. Predstavljeni rezultati poudarjajo vedno pomembnejšo vlogo personaliziranega pristopa in molekularnega nadzora pri optimizaciji zdravljenja. Katere raziskave prinašajo ključne nove uvide?
Največji preboj v zdravljenju akutne mieloične levkemije (AML) po kongresu ASH predstavljajo novi podatki raziskave PARADIGM, medtem ko so pri diseminiranem plazmocitomu izstopali podatki raziskav MajesTEC-3, AURIGA in COBRA ter nova dognanja iz realnega kliničnega okolja. Piše Gaja Cvejić Vidali, dr. med., spec. hematologije s KO za hematologijo UKC Ljubljana.
V zadnjih letih se je v prvi liniji zdravljenja KLL uveljavilo časovno omejeno zdravljenje s tarčnimi zdravili. Kljub širokemu spektru razpoložljivih shem pa ostaja ključno vprašanje, katero terapevtsko kombinacijo izbrati za posameznega bolnika. Odgovarja Gaja Cvejić Vidali, dr. med., spec. hematologije.
Na letošnjem kongresu IMS so predstavili številne nove podatke, ki pomembno spreminjajo zdravljenje diseminiranega plazmocitoma. V ospredju so bile raziskave z bispecifičnimi protitelesi in terapijami CAR-T, ki dosegajo visoko odzivnost ter velik delež bolnikov z negativno minimalno preostalo boleznijo že v zgodnjih linijah zdravljenja, zlasti pri uporabi inovativnih kombinacij.
Hiter razvoj tarčnih terapij, imunoterapije in kombinacijskih režimov spreminja standarde oskrbe ter omogoča vse bolj personaliziran pristop k zdravljenju krvnih rakov. Katere so najnovejše ugotovitve in pričakovani terapevtski premiki pri zdravljenju kronične limfocitne levkemije (KLL), akutne limfoblastne levkemije (ALL) ter akutne in kronične mieloične levkemije (AML/KML)? Piše Gaja Cvejić Vidali, dr. med., spec. hematologije s KO za hematologijo UKC Ljubljana.
Najmočnejši sunek EHA je bil gotovo trispecifično protitelo, željno pričakujemo prihod belantamaba in rezultate spremljanja bolnikov glede MRD ter se sprašujemo, kakšne so možnosti uvedbe neinvazivnih metod s CTC v naši laboratorijski diagnostiki. Piše Gaja Cvejić Vidali, dr. med., spec. hematologije s KO za hematologijo UKC Ljubljana.
Tudi spomladanski kongres World Congress on Controversies in Multiple myeloma (COMy) je znova napovedal več novosti v obravnavi diseminiranega plazmocitoma. Čeprav v zdravljenju te bolezni še vedno obstajajo izzivi, bo prihodnost zagotovo prinesla še več možnosti za podaljšanje preživetja in izboljšanje kakovosti življenja bolnikov. Piše Romana Rotdajč, dr. med., spec. interne medicine iz SB Murska Sobota.
V Firencah je spomladi potekal 51. letni kongres Evropskega združenja za presaditev kostnega mozga (EBMT), ki je znova združil strokovnjake za presaditve krvotvornih matičnih celic in celične terapije. Ena izmed osrednjih tem so bili poleg CAR-T celične terapije tudi novi terapevtski pristopi pri zdravljenju reakcije presadka proti gostitelju (GVHD), zlasti pri bolnikih, ki ne odgovorijo na standardno zdravljenje.
Kako hematologi pristopajo k preprečevanju reaktivacije okužbe s citomegalovirusom (CMV) po alogenski presaditvi krvotvornih matičnih celic (PKMC), je razložil prof. dr. Matjaž Sever, dr. med., spec. interne medicine, hematologije in klinične farmakologije s KO za hematologijo UKC Ljubljana, ki poudarja, da je bila med večjimi dejavniki okužb in umrljivosti po PKMC nekdaj reaktivacija virusa CMV s pojavom CMV bolezni. Danes ni več tako po zaslugi učinkovitejšega spremljanja in zdravljenja okužbe.
Povezava med črevesno mikrobioto in hematološkimi malignostmi je v zadnjem času pritegnila veliko pozornosti. Z napredovanjem raziskav postaja vse bolj jasno, da sestava črevesne mikrobiote lahko vpliva na nastanek in napredovanje hematoloških rakov, obenem pa ima lahko pomembno vlogo pri učinkovitosti zdravljenja.
Med neželenimi učinki zdravljenja KLL z zaviralci Brutonove tirozin kinaze (BTKi) se pojavljajo srčno-žilni zapleti. Pred uvedbo zdravljenja je zato potrebna natančna ocena srčno-žilnega tveganja. Kako nadzorovati neželene zaplete? Kdaj je potrebna prilagoditev ali opustitev zdravljenja? Piše asist. dr. Luka Lipar, dr. med., spec. kardiologije in vaskularne medicine s KO za kardiologijo UKC Ljubljana.
Slovenski raziskovalci so ovrednotili razpoložljivost in raziskali značilnosti programov zgodnjega dostopa do zdravil v Sloveniji. V analizo so vključili 324 novih zdravil v desetletnem obdobju. Največji delež zdravil je bil namenjen onkološkemu zdravljenju. Kaj so ugotovili v analizi?
Slovenski raziskovalci so ovrednotili razpoložljivost in raziskali značilnosti programov zgodnjega dostopa do zdravil v Sloveniji. V analizo so vključili 324 novih zdravil v desetletnem obdobju. Največji delež zdravil je bil namenjen onkološkemu zdravljenju. Kaj so ugotovili v analizi?