Na 8. mednarodnem kongresu COMy 2022 se je diseminirani plazmocitom ponovno izkazal za vročo temo hematoloških srečanj. Katera vprašanja so najbolj odmevala in na katere dileme pri zdravljenju smo dobili nove odgovore? Piše prim. Nataša Fikfak, dr. med., spec. hematologije.
Na letošnjem že 63. kongresu ASH je bilo predstavljenih več kot 5.000 povzetkov raziskav. Glede na odzive udeležencev in izbor strokovnjakov s kongresa smo izbrali še štiri raziskave, ki bi lahko spremenile ustaljene načine zdravljenja bolnikov s krvnimi raki.
Kongres ASH 2021 prinaša nove odgovore na to, kako zdraviti bolnike glede na stopnjo tveganja in kakšne so nove možnosti zdravljenja ponovljene in/ali rezistentne bolezni. Prispevek, ki vključuje tudi preglednico o učinkovitosti novih pristopov k zdravljenju, je pripravil Zlatko Roškar, dr. med., predstojnik Oddelka za hematologijo UKC Maribor.
Predstavljamo bolnika z diseminiranim plazmocitomom, ki so mu diagnozo postavili lani oktobra, ko so začeli tudi zdravljenje. Klinični primer zdravljenja je zapisal Peter Vičič, dr. med., spec. interne medicine, iz Splošne bolnišnice dr. Petra Derganca Nova Gorica.
»Iskreno smo ponosni, da smo po letu in pol negativni, da ta vrag ni prišel na naš oddelek,« je na letošnjih Tavčarjevih dnevih dejal specialist hematologije prof. dr. Samo Zver, dr. med., predstojnik KO za hematologijo UKC Ljubljana. Opisal je, kako jim je to uspelo.
Boljše razumevanje dejavnikov tveganja za hude izide zaradi covida-19 pri bolnikih s hematološkimi malignimi boleznimi bi lahko izboljšalo njihovo klinično obravnavo. Zato so v raziskavi EPICOVIDEHA proučevali osnovne značilnosti hematoloških bolnikov, ki so zboleli za covidom-19, in analizirali napovedne dejavnike za smrt.
Kongres EHA je tudi na področju presaditve alogenskih krvotvornih matičnih celic (PKMC) predstavil številne novosti pri zdravljenju bolezni presadka proti gostitelju. Kako obvladljiv bo ta zaplet v prihodnosti glede na nove terapevtske možnosti, piše doc. dr. Matjaž Sever, dr. med.
Predstavljamo tudi šest vidnejših raziskav pri bolnikih s prvič zdravljeno ali ponovljeno in neodzivno kronično limfocitno levkemijo, ki so odmevale na kongresu EHA. Kakšni so novi obeti za bolnike in posodobljeni podatki raziskav ALPINE, GLOW, ELEVATE-TN, CLL14, CAPTIVATE in RESONATE-2?
V zadnjem desetletju sta se v osupljivo skladen dvojec ujela naraščajoče število razpoložljivih, zlasti tarčnih zdravljenj in razvoj sekvenciranja naslednje generacije (NGS). Hitrost in občutljivost metode skupaj z znižanjem stroškov sta botrovali vključevanju NGS v rutinsko uporabo.
Svetovna pandemija covida-19 je pretresla zdravljenje bolnikov s krvnimi obolenji. Številne zdravstvene ustanove so se znašle pred novimi vprašanji. Kako zdraviti bolnike s krvnimi boleznimi med pandemijo? Ali je zdravljenje z intenzivno kemoterapijo varno? Ali uporabiti zdravila, ki okrnijo imunski sistem, ali raje izbrati manj učinkovita zdravila z manj vpliva na imunski sistem? Kako je s presaditvijo krvotvornih matičnih celic in najsodobnejšimi načini zdravljenja s celicami T s himernim antigenskim receptorjem (CAR-T)?
Ali bomo v Sloveniji tudi v prihodnosti lahko poskrbeli še za mnogo bolnikov s hudimi boleznimi, je odvisno od tega, ali je to v interesu države, opozarjajo izr. prof. dr. Samo Zver, dr. med., izr. prof. dr. Damjan Osredkar, dr. med., doc. dr. Matjaž Sever, dr. med., izr. prof. dr. Helena Podgornik, spec. lab. med. genetike, in prof. dr. Roman Jerala, vodja Odseka za sintezno biologijo in imunologijo na Kemijskem inštitutu.
»Številne raziskave na tem področju in vedno nova zdravila so pripomogli, da se bolniki s kronično limfocitno levkemijo (KLL) danes lahko izognejo presaditvi krvotvornih matičnih celic, to je velika pridobitev,« ocenjuje Biljana Todorova, dr. med., s KO za hematologijo UKC Ljubljana.
Inovativno enkratno zdravljenje, ki v boju proti tumorskim celicam uporablja reprogramiranje bolnikovih lastnih celic imunskega sistema, zbuja veliko upanja ne le bolnikom s hematološkimi rakavimi boleznimi, ampak tudi pri zdravljenju solidnih tumorjev.
Krvne bolezni pomenijo manjšino internističnih bolezni, vendar sta v nekaterih primerih njihova hitra prepoznava in ustrezno ukrepanje ključna. V nadaljevanju so opisane klinične slike nujnih stanj, ki jih pogosto srečujemo pri hematoloških bolnikih kot zaplet zdravljenja, napredovanja bolezni ali kot prvi znak maligne hematološke bolezni.
V Sloveniji na leto odkrijemo in zdravimo od 100 do 120 bolnikov s plazmocitomom (DP). Ob postavitvi diagnoze je pomembno ugotoviti, ali gre v prvi vrsti za aktivno bolezen s prizadetostjo tarčnih organov (ledvici in kostni mozeg), in tudi to, ali je bolnik primeren za zdravljenje z velikimi odmerki citostatikov oziroma z avtologno presaditvijo krvotvornih matičnih celic (PKMC).