ASCO 2024: še tri na kratko
Povzemamo še tri odmevne raziskave, ki so jih predstavili na letošnjem ASCO. Katera podskupina bolnikov z adenokarcinomom ima mutacijo HER2, kateri režim zdravljenja visokorizičnega EGFR-mutiranega NDRP prinaša večje koristi? Kakšne koristi ima lahko prilagojena paliativna oskrba pri napredovalem pljučnem raku?
Celokupno preživetje in zdravila, odobrena na podlagi nezrelih podatkov
Odobritev zdravila proti raku na podlagi nadomestnega izida zdravljenja lahko oteži oceno celokupnega preživetja, saj se ob pozitivnem izidu bolniki iz kontrolne skupine pogosto odločijo za zdravljenje s preučevanim zdravilom. Kako zgodnejša dostopnost do zdravil vpliva na nadaljnje rezultate kliničnih raziskav? Odgovor ponuja raziskava, objavljena v reviji Lancet Oncology.
Slovenski prispevek v zdravljenju pljučnega raka na ASCO
Med slovenskimi raziskavami je bila na letošnjem ASCO predstavljena tudi retrospektivna observacijska raziskava Klinike Golnik o treh strategijah doziranja pembrolizumaba v zdravljenju NDRP. Raziskavo je komentirala njena prva avtorica, Urška Janžič, dr. med., spec. internistične onkologije s Klinike Golnik.
Z analizo krvi še prej do diagnoze?
V nedavni študiji, objavljeni v reviji Nature Communications, so proučevali povezave med 1463 plazemskimi beljakovinami in 19 vrstami raka z uporabo opazovalnih in genetskih pristopov na podlagi podatkov iz UK Biobanke. Odkrili so 618 povezav med beljakovinami in rakom ter 317 biooznačevalcev za raka, vključno s 107 primeri, odkritimi več kot sedem let pred diagnozo raka.
Kardiotoksičnost zdravljenja v teoriji in praksi
Prim. doc. dr. Robert Marčun, dr. med., spec. interne medicine in pnevmologije, s Klinike Golnik je na nedavnem 8. pnevmološkem, alergološkem in imunološkem kongresu predstavil možne kardiotoksične posledice zdravljenja s sodobnimi onkološkimi zdravili. Je kardiotoksičnost možna tudi pri zdravljenju bolnikov s pljučnim rakom?
Kaj kažejo podatki iz klinične prakse o zdravljenju starejših bolnikov?
Na letošnjem kongresu ELCC so predstavili podatke retrospektivne raziskave raziskovalcev iz UKC Beograd in s Klinike Golnik, v kateri so izide zdravljenja starejših bolnikov s pembrolizumabom z napredovalim NDRP primerjali z izidi mlajših bolnikov. Povzemamo njihove ugotovitve.
Slovenski prispevek k raziskovanju pljučnega raka
Predstavljamo še ugotovitve treh raziskav z ESMO, v katerih so sodelovali tudi slovenski raziskovalci. Gre za podatke iz realnega okolja o zdravljenju dveh majhnih skupin bolnikov, in sicer bolnikov z DRP in bolnikov z mutacijo BRAF in cMET »skipping« mutacijo v eksonu 14 ter raziskavo o oceni kakovosti življenja bolnikov po SBRT.
Kdaj je pri diagnostiki potreben premislek?
Ali vsi starostniki s pljučnim infiltratom res potrebujejo diagnostiko? O razlogih za in proti sta na Golniškem simpoziju razpravljali Katja Adamič, dr. med., specialistka pnevmologije in alergologije ter klinične imunologije, in doc. dr. Mateja Marc Malovrh, dr. med., specialistka pnevmologije, obe z Univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik.
Kako izguba bolnika vpliva na nas?
Kako se zdravstveni delavci spoprijemamo z doživljanjem izgube, ki jo včasih prinaša boj z rakom? Ali tudi mi žalujemo za svojimi bolniki? Odgovore je na 5. slovenskem kongresu paliativne oskrbe iskala mag. Andreja Škufca Smrdel, univ. dipl. psih., spec. klinične psihologije z Onkološkega inštituta Ljubljana.
ESMO 2023: prve odmevne raziskave v tarčnem zdravljenju
Predstavljamo še nekaj rezultatov raziskav zdravljenja napredovalega nedrobnoceličnega raka pljuč (NDRP), tako tiste, ki obetajo spremembe v klinični praksi, kot tiste, ki niso dosegli pričakovanj. Kakšne koristi so ugotovili v raziskavah ATTLAS, PAPILLON in TROPION-Lung01?
V letu 2020 8,6 % manj novih primerov pljučnega raka od pričakovanj
Register raka RS na Onkološkem inštitutu Ljubljana je konec oktobra objavil podatke o bremenu raka v letu 2020, prvem letu epidemije covida-19. Koliko je bilo odkritih rakov glede na pričakovano število novih primerov? Ali so se uresničile napovedi?
SBRT ali kirurško zdravljenje zgodnjega raka pljuč?
Ali bi lahko tudi operabilne bolnike z zgodnjim rakom pljuč zdravili s SBRT? Kakšni so rezultati za bolnike in zakaj odgovor ni tako enostaven, je razložila doc. dr. Karmen Stanič, dr. med., spec. onkologije z radioterapijo z Onkološkega inštituta Ljubljana.
Rezultati hrvaškega programa za presejanje pljučnega raka po treh letih
Na letošnjem Golniškem simpoziju je Kristina Krpina, dr. med., spec. pulmologije s Klinike za pljučne bolezni Jordanovac Univerzitetnega kliničnega centra Zagreb, predstavila pomembna spoznanja, rezultate in dosežke, ki so se nabrali v treh letih od zagona.
Protibolečinsko obsevanje kosti je zelo učinkovito
Protibolečinski učinek obsevanja je enako dober ne glede na število obsevalnih odmerkov ali izbrano obsevalno tehniko, je na 5. slovenskem kongresu paliativne oskrbe poudarila doc. dr. Jasna But Hadžić, dr. med., spec. onkologije z radioterapijo iz Sektorja za radioterapijo OI Ljubljana.
Kdaj dopolnilno zdravljenje pljučnega raka?
Dopolnilno zdravljenje z zaviralci imunskih nadzornih točk pri pljučnem raku zgodnjih stadijev pomembno podaljša preživetje brez napredovanja bolezni in dolgoročna preživetja bolnikov. Dr. Dragan Trivanović, dr. med., spec. internistične onkologije, predstojnik Oddelka za onkologijo Splošne bolnišnice Pula, je na kongresu REKONIO predstavil ključne raziskave, zdravljenja, ki spreminjajo paradigmo zdravljenja.
Še boljši izidi za bolnike s predoperativnim zdravljenjem?
Ena izmed strategij za izboljšanje izidov bolnikov z zgodnejšimi stadiji pljučnega raka je predoperativno sistemsko zdravljenje, je na kongresu REKONIO poudarila asist. dr. Nina Turnšek, dr. med., specialistka internistične onkologije z Onkološkega inštituta v Ljubljani. Kaj o koristih razkrivajo dosedanje raziskave in katera so še odprta vprašanja?
Ključni premiki v presejanju pljučnega raka
Kaj kažejo izsledki zadnjih raziskav o presejanju pljučnega raka? Katera so še neodgovorjena vprašanja? Kakšne so izkušnje v Evropi in kateri so naslednji koraki Slovenije? Piše doc. dr. Martina Vrankar, dr. med., spec. radioterapije in onkologije z Onkološkega inštituta Ljubljana.
Trend rasti števila rakavih prebolevnikov, ki obolijo za novo obliko raka
Število bolnikov, ki so jim v preteklosti diagnosticirali raka, nato pa so jim diagnosticirali novo obliko raka, narašča. Katere skupine so imele večjo verjetnost za novo diagnozo raka? Objavljamo ključne ugotovitve nedavno objavljenega poročila v reviji JAMA Oncology.
