Slovenski prispevek k raziskovanju pljučnega raka
Predstavljamo še ugotovitve treh raziskav z ESMO, v katerih so sodelovali tudi slovenski raziskovalci. Gre za podatke iz realnega okolja o zdravljenju dveh majhnih skupin bolnikov, in sicer bolnikov z DRP in bolnikov z mutacijo BRAF in cMET »skipping« mutacijo v eksonu 14 ter raziskavo o oceni kakovosti življenja bolnikov po SBRT.
Kdaj je pri diagnostiki potreben premislek?
Ali vsi starostniki s pljučnim infiltratom res potrebujejo diagnostiko? O razlogih za in proti sta na Golniškem simpoziju razpravljali Katja Adamič, dr. med., specialistka pnevmologije in alergologije ter klinične imunologije, in doc. dr. Mateja Marc Malovrh, dr. med., specialistka pnevmologije, obe z Univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik.
Kako izguba bolnika vpliva na nas?
Kako se zdravstveni delavci spoprijemamo z doživljanjem izgube, ki jo včasih prinaša boj z rakom? Ali tudi mi žalujemo za svojimi bolniki? Odgovore je na 5. slovenskem kongresu paliativne oskrbe iskala mag. Andreja Škufca Smrdel, univ. dipl. psih., spec. klinične psihologije z Onkološkega inštituta Ljubljana.
ESMO 2023: prve odmevne raziskave v tarčnem zdravljenju
Predstavljamo še nekaj rezultatov raziskav zdravljenja napredovalega nedrobnoceličnega raka pljuč (NDRP), tako tiste, ki obetajo spremembe v klinični praksi, kot tiste, ki niso dosegli pričakovanj. Kakšne koristi so ugotovili v raziskavah ATTLAS, PAPILLON in TROPION-Lung01?
V letu 2020 8,6 % manj novih primerov pljučnega raka od pričakovanj
Register raka RS na Onkološkem inštitutu Ljubljana je konec oktobra objavil podatke o bremenu raka v letu 2020, prvem letu epidemije covida-19. Koliko je bilo odkritih rakov glede na pričakovano število novih primerov? Ali so se uresničile napovedi?
SBRT ali kirurško zdravljenje zgodnjega raka pljuč?
Ali bi lahko tudi operabilne bolnike z zgodnjim rakom pljuč zdravili s SBRT? Kakšni so rezultati za bolnike in zakaj odgovor ni tako enostaven, je razložila doc. dr. Karmen Stanič, dr. med., spec. onkologije z radioterapijo z Onkološkega inštituta Ljubljana.
Rezultati hrvaškega programa za presejanje pljučnega raka po treh letih
Na letošnjem Golniškem simpoziju je Kristina Krpina, dr. med., spec. pulmologije s Klinike za pljučne bolezni Jordanovac Univerzitetnega kliničnega centra Zagreb, predstavila pomembna spoznanja, rezultate in dosežke, ki so se nabrali v treh letih od zagona.
Protibolečinsko obsevanje kosti je zelo učinkovito
Protibolečinski učinek obsevanja je enako dober ne glede na število obsevalnih odmerkov ali izbrano obsevalno tehniko, je na 5. slovenskem kongresu paliativne oskrbe poudarila doc. dr. Jasna But Hadžić, dr. med., spec. onkologije z radioterapijo iz Sektorja za radioterapijo OI Ljubljana.
Kdaj dopolnilno zdravljenje pljučnega raka?
Dopolnilno zdravljenje z zaviralci imunskih nadzornih točk pri pljučnem raku zgodnjih stadijev pomembno podaljša preživetje brez napredovanja bolezni in dolgoročna preživetja bolnikov. Dr. Dragan Trivanović, dr. med., spec. internistične onkologije, predstojnik Oddelka za onkologijo Splošne bolnišnice Pula, je na kongresu REKONIO predstavil ključne raziskave, zdravljenja, ki spreminjajo paradigmo zdravljenja.
Še boljši izidi za bolnike s predoperativnim zdravljenjem?
Ena izmed strategij za izboljšanje izidov bolnikov z zgodnejšimi stadiji pljučnega raka je predoperativno sistemsko zdravljenje, je na kongresu REKONIO poudarila asist. dr. Nina Turnšek, dr. med., specialistka internistične onkologije z Onkološkega inštituta v Ljubljani. Kaj o koristih razkrivajo dosedanje raziskave in katera so še odprta vprašanja?
Ključni premiki v presejanju pljučnega raka
Kaj kažejo izsledki zadnjih raziskav o presejanju pljučnega raka? Katera so še neodgovorjena vprašanja? Kakšne so izkušnje v Evropi in kateri so naslednji koraki Slovenije? Piše doc. dr. Martina Vrankar, dr. med., spec. radioterapije in onkologije z Onkološkega inštituta Ljubljana.
Trend rasti števila rakavih prebolevnikov, ki obolijo za novo obliko raka
Število bolnikov, ki so jim v preteklosti diagnosticirali raka, nato pa so jim diagnosticirali novo obliko raka, narašča. Katere skupine so imele večjo verjetnost za novo diagnozo raka? Objavljamo ključne ugotovitve nedavno objavljenega poročila v reviji JAMA Oncology.
Učinkovitost presejanja v klinični praksi
Kljub dokazom o učinkovitosti presejanja za pljučnega raka iz kliničnih preizkušanj je učinkovitost v klinični praksi nejasna. Zato so raziskovalci proučili vpliv presejanja z nizkodoznim CT na distribucijo stadija in skupno incidenco pljučnega raka. Predstavljamo nedavno objavljene ugotovitve.
REFLECT: Rezultati slovenske kohorte zdravljenja EGFR-mutiranega NDRP
V nedavno objavljeni raziskavi REFLECT so proučevali izide zdravljenja prvega reda pri napredovalem ali razsejanem EGFR-mutiranem NDRP. Predstavljamo rezultate analize slovenske kohorte, ki je vključevala podatke 120 bolnikov, zdravljenih na Kliniki Golnik, Onkološkem inštitutu Ljubljana in Oddelku za pljučne bolezni UKC MB.
Raziskava o učinkih farmakološke intervencije na opuščanje kajenja
V italijanski raziskavi SMILE, nedavno objavljeni v publikaciji Journal of Thoracic Oncology, so proučevali učinek citizina ob programu presejanja za pljučnega raka in svetovanju za prenehanje kajenja v primerjavi samo s svetovanjem. Rezultati so spodbudni.
Število kopij gena PD-L1 kot imunoterapevtski biomarker
Kako se število kopij gena PD-L1 povezuje z barvanjem tumorja na ligand za programirano celično smrt 1 (PD-L1) in kliničnim odzivom na imunoterapevtsko zdravljenje? Bi lahko s tem pristopom dopolnili obstoječe imunoterapevtske biomarkerje za boljše razlikovanje odzivnih bolnikov od neodzivnih?
Bodite prvi obveščeni o novostih in dogajanjih
Vnesite vaše ime, priimek, elektronski naslov, izberite želeno področje in se prijavite na prejemanje naših novic.