Od februarja lani v UKC Maribor izvajajo kombinacijo imunoterapije in klasične kemoterapije. Kljub napredku zdravljenja pa je največja razlika, ki jo specialistka internistične onkologije Marija Ivanović, dr. med., z oddelka za onkologijo v UKC Maribor opaža glede na ljubljanske podatke, ta, da bolniki na Štajerskem zdravnika obiščejo bistveno kasneje, velikokrat prepozno.
Simptomi pljučnega raka in bolezni COVID-19 se v marsičem prekrivajo, kar lahko privede do odložene pravilne diagnoze raka. »Glede na trenutno epidemiološko situacijo v Sloveniji je veliko bolj verjetno, da ima bolnik raka pljuč kot pa bolezen COVID-19,« je opozorila Katja Mohorčič, dr. med., vodja Enote za internistično onkologijo Klinike Golnik.
V zadnjih 15 letih se je zgodilo veliko novosti v zdravljenju pljučnega raka, zato so bile slovenske smernice že težko pričakovane. Na Tavčarjevih dnevih 2019 jih je predstavila doc. dr. Martina Vrankar, dr. med., z Onkološkega inštituta Ljubljana in povedala, da gre za pomemben korak k poenotenju obravnave bolnikov.
Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) razpolagajo s podatki, da onesnaženost v svetovnem merilu povzroči 29 % vseh smrti in bolezni zaradi pljučnega raka in kar 42 % vseh smrti in bolezni zaradi kronične obstruktivne pljučne bolezni (KOPB).
Samo za strokovno javnost
Portal Onco-academia.com je zbirno mesto strokovnih vsebin o novostih in dogajanju s področja zdravljenja raka.
Bodite prvi obveščeni o novostih in dogajanjih
Vnesite vaše ime, priimek, elektronski naslov, izberite želeno področje in se prijavite na prejemanje naših novic.