Ali obstajajo dejavniki tveganja za nastanek pljučnega raka, značilni samo za ženske? So tumorji pri ženskah tako drugačni kot pri moških, da bi lahko celo govorili o posebni, ženski tumorski entiteti? To je le nekaj tem, ki so jih obravnavali pri Evropskem respiratornem združenju.
Kako lahko z vključitvijo paliativne oskrbe naredimo čim več za bolnike z razsejanim rakom pljuč, je na jesenskem srečanju Dnevi internistične onkologije – Integracija paliativne oskrbe v internistično onkologijo predstavil dr. Luka Čavka, dr. med., z UKC Maribor.
O trenutnem standardu zdravljenja malignega mezotelioma in zadnjih novostih v obravnavi teh bolnikov smo se pogovarjali s Katjo Mohorčič, dr. med., spec. pnevmologije s Klinike Golnik. Predstavila nam je tudi rezultate dveh raziskav, v katerih so na Kliniki Golnik proučevali tudi prediktivne dejavnike preživetja ter za odgovor na tarčno zdravljenje.
Podatki zanesljivo kažejo, da je presejanje eden najpomembnejših ukrepov za zmanjševanje umrljivosti zaradi pljučnega raka pri kadilcih. Doc. dr. Martina Vrankar, dr. med., spec. radioterapije in onkologije z Onkološkega inštituta Ljubljana, navaja ključne rezultate raziskav o koristih presejalnega programa, izzive pri njegovem vzpostavljanju in temeljne razlike z drugimi presejalnimi programi.
Kaj kažejo odmevnejše raziskave zaviralcev kontrolnih točk v kombinaciji s kemoterapijo pri zdravljenju razsejanega nedrobnoceličnega raka pljuč ali v adjuvantnem okolju, ki so jih predstavili na WCLC? Predstavljamo tudi metaanalizo, ki je proučevala preživetje starejših bolnikov, zdravljenih z imunoterapijo.
V obdobju precizne medicine postajajo podatki, zbrani v klinični praksi, vse bolj pomembni, saj se z analiziranjem teh podatkov veliko naučimo o izidih diagnostike in zdravljenja rutinsko zdravljenih skupin bolnikov, pravi specialistka pnevmologije Katja Mohorčič, dr. med., vodja enote za internistično onkologijo na Kliniki Golnik.
Era zdravljenja z imunoterapijo je drastično spremenila preživetje bolnikov z razsejanim in lokalno napredovalim rakom pljuč. O spremembah klinične prakse glede na sveže podatke raziskav in nove smernice ter o zdravljenju v prihodnosti smo se pogovarjali z internistično onkologinjo asist. dr. Nino Turnšek, dr. med., z Onkološkega inštituta Ljubljana.
Novi podatki odmevne raziskave CodeBreak100 prikazujejo dobre klinične koristi zdravljenja s tarčnimi zdravili za bolnike z mutacijo KRAS G12C pri NSCLC. Objavljamo pa tudi izsledke dveh začetnih, a vidnejših raziskav zdravljenja NSCLC z mutacijo EGFR eksona 20, ki prav tako kažeta potencialne koristi za predhodno že zdravljene bolnike.
Predstavljamo dve pomembnejši študiji z januarskega kongresa Mednarodnega združenja za proučevanje pljučnega raka (IASLC), v katerih so proučevali delovanje še dveh imunoterapevtikov v monoterapiji v primerjavi s kemoterapijo pri bolnikih z napredovalim ali razsejanim nedrobnoceličnim rakom pljuč in visoko izraženostjo liganda za receptor programirane celične smrti 1 (PD-L1 ≥ 50 %).
Na svetovnem kongresu o pljučnem raku WCLC 2020 so predstavili nove rezultate več let trajajočih analiz zdravljenja z enim bolj raziskanih zaviralcev PD-1. Kaj pravijo novi podatki o celokupnem preživetju in preživetju brez napredovanja bolezni?
Od februarja lani v UKC Maribor izvajajo kombinacijo imunoterapije in klasične kemoterapije. Kljub napredku zdravljenja pa je največja razlika, ki jo specialistka internistične onkologije Marija Ivanović, dr. med., z oddelka za onkologijo v UKC Maribor opaža glede na ljubljanske podatke, ta, da bolniki na Štajerskem zdravnika obiščejo bistveno kasneje, velikokrat prepozno.
Simptomi pljučnega raka in bolezni COVID-19 se v marsičem prekrivajo, kar lahko privede do odložene pravilne diagnoze raka. »Glede na trenutno epidemiološko situacijo v Sloveniji je veliko bolj verjetno, da ima bolnik raka pljuč kot pa bolezen COVID-19,« je opozorila Katja Mohorčič, dr. med., vodja Enote za internistično onkologijo Klinike Golnik.
V zadnjih 15 letih se je zgodilo veliko novosti v zdravljenju pljučnega raka, zato so bile slovenske smernice že težko pričakovane. Na Tavčarjevih dnevih 2019 jih je predstavila doc. dr. Martina Vrankar, dr. med., z Onkološkega inštituta Ljubljana in povedala, da gre za pomemben korak k poenotenju obravnave bolnikov.