Kljub dokazom o učinkovitosti presejanja za pljučnega raka iz kliničnih preizkušanj je učinkovitost v klinični praksi nejasna. Zato so raziskovalci proučili vpliv presejanja z nizkodoznim CT na distribucijo stadija in skupno incidenco pljučnega raka. Predstavljamo nedavno objavljene ugotovitve.
V nedavno objavljeni raziskavi REFLECT so proučevali izide zdravljenja prvega reda pri napredovalem ali razsejanem EGFR-mutiranem NDRP. Predstavljamo rezultate analize slovenske kohorte, ki je vključevala podatke 120 bolnikov, zdravljenih na Kliniki Golnik, Onkološkem inštitutu Ljubljana in Oddelku za pljučne bolezni UKC MB.
V italijanski raziskavi SMILE, nedavno objavljeni v publikaciji Journal of Thoracic Oncology, so proučevali učinek citizina ob programu presejanja za pljučnega raka in svetovanju za prenehanje kajenja v primerjavi samo s svetovanjem. Rezultati so spodbudni.
Kako se število kopij gena PD-L1 povezuje z barvanjem tumorja na ligand za programirano celično smrt 1 (PD-L1) in kliničnim odzivom na imunoterapevtsko zdravljenje? Bi lahko s tem pristopom dopolnili obstoječe imunoterapevtske biomarkerje za boljše razlikovanje odzivnih bolnikov od neodzivnih?
Raziskava Sherlock-Lung ameriškega Nacionalnega inštituta za raka je osvetlila gensko ozadje pljučnega raka pri bolnikih, ki niso nikoli kadili. Kakšne podtipe je razkrilo sekvenciranje celotnega genoma in kako bi lahko nove ugotovitve vplivale na razvoj natančnejšega zdravljenja?
Zdravljenje s pembrolizumabom je statistično pomembno izboljšalo preživetje brez bolezni v primerjavi s placebom pri adjuvantnem zdravljenju bolnikov z NDRP stadijev IB–IIIA, ki sta mu sledila kirurška resekcija in kemoterapija. Kakšni so rezultati raziskave faze 3 PEARLS/KEYNOTE-091?
V nekaterih primerih raka v desnem pljučnem krilu zaradi tumorske razširitve, bronhialne vpletenosti ali infiltracije v pljučno arterijo je potrebna bilobektomija. To je relativno redek poseg, perioperativni podatki o preživetju niso dobro opisani v primerjavi z drugimi pljučnimi resekcijami. Kaj je odkrila nova raziskava?
Ali obstajajo dejavniki tveganja za nastanek pljučnega raka, značilni samo za ženske? So tumorji pri ženskah tako drugačni kot pri moških, da bi lahko celo govorili o posebni, ženski tumorski entiteti? To je le nekaj tem, ki so jih obravnavali pri Evropskem respiratornem združenju.
Kako lahko z vključitvijo paliativne oskrbe naredimo čim več za bolnike z razsejanim rakom pljuč, je na jesenskem srečanju Dnevi internistične onkologije – Integracija paliativne oskrbe v internistično onkologijo predstavil dr. Luka Čavka, dr. med., z UKC Maribor.
O trenutnem standardu zdravljenja malignega mezotelioma in zadnjih novostih v obravnavi teh bolnikov smo se pogovarjali s Katjo Mohorčič, dr. med., spec. pnevmologije s Klinike Golnik. Predstavila nam je tudi rezultate dveh raziskav, v katerih so na Kliniki Golnik proučevali tudi prediktivne dejavnike preživetja ter za odgovor na tarčno zdravljenje.
Podatki zanesljivo kažejo, da je presejanje eden najpomembnejših ukrepov za zmanjševanje umrljivosti zaradi pljučnega raka pri kadilcih. Doc. dr. Martina Vrankar, dr. med., spec. radioterapije in onkologije z Onkološkega inštituta Ljubljana, navaja ključne rezultate raziskav o koristih presejalnega programa, izzive pri njegovem vzpostavljanju in temeljne razlike z drugimi presejalnimi programi.
Kaj kažejo odmevnejše raziskave zaviralcev kontrolnih točk v kombinaciji s kemoterapijo pri zdravljenju razsejanega nedrobnoceličnega raka pljuč ali v adjuvantnem okolju, ki so jih predstavili na WCLC? Predstavljamo tudi metaanalizo, ki je proučevala preživetje starejših bolnikov, zdravljenih z imunoterapijo.
V obdobju precizne medicine postajajo podatki, zbrani v klinični praksi, vse bolj pomembni, saj se z analiziranjem teh podatkov veliko naučimo o izidih diagnostike in zdravljenja rutinsko zdravljenih skupin bolnikov, pravi specialistka pnevmologije Katja Mohorčič, dr. med., vodja enote za internistično onkologijo na Kliniki Golnik.