Članki

Presejalni program za zgodnje odkrivanje pljučnega raka

Podatki zanesljivo kažejo, da je presejanje eden najpomembnejših ukrepov za zmanjševanje umrljivosti zaradi pljučnega raka pri kadilcih. Doc. dr. Martina Vrankar, dr. med., spec. radioterapije in onkologije z Onkološkega inštituta Ljubljana, navaja ključne rezultate raziskav o koristih presejalnega programa, izzive pri njegovem vzpostavljanju in temeljne razlike z drugimi presejalnimi programi.

Novosti v zdravljenju NDRP z imunoterapijo

Kaj kažejo odmevnejše raziskave zaviralcev kontrolnih točk v kombinaciji s kemoterapijo pri zdravljenju razsejanega nedrobnoceličnega raka pljuč ali v adjuvantnem okolju, ki so jih predstavili na WCLC? Predstavljamo tudi metaanalizo, ki je proučevala preživetje starejših bolnikov, zdravljenih z imunoterapijo.

Pandemija covida-19 je zmanjšala vključitev v klinične raziskave

Predstavljamo še eno odmevno raziskavo, v kateri je Mednarodno združenje za proučevanje pljučnega raka (IASLC) ugotavljala, kako je pandemija covida-19 zmanjšala vključitev bolnikov s pljučnim rakom v klinične raziskave.

Tarčno zdravljenje v klinični praksi obravnave pljučnega raka

V obdobju precizne medicine postajajo podatki, zbrani v klinični praksi, vse bolj pomembni, saj se z analiziranjem teh podatkov veliko naučimo o izidih diagnostike in zdravljenja rutinsko zdravljenih skupin bolnikov, pravi specialistka pnevmologije Katja Mohorčič, dr. med., vodja enote za internistično onkologijo na Kliniki Golnik.

Obeti zdravljenja za NDRP z mutacijama EGFR in KRAS G12C

Še dve klinični raziskavi obetata spremembe v klinični praksi pri nedrobnoceličnem raku pljuč z mutacijama EGFR in KRAS G12C. Predstavljamo posodobljene podatke CHRYSALIS in CodeBreak 100.

Vidnejše raziskave sistemskega zdravljenja NSCLC

Povzemamo rezultate odmevnejših raziskav imunoterapije in tarčnega zdravljenja KRYSTAL-1, CheckMate 9LA in KEYNOTE-407 pri napredovalem nedrobnoceličnem raku pljuč (NSCLC), predstavljene na nedavnem Evropskem kongresu o pljučnem raku.

Še dve raziskavi s podatki iz resničnega kliničnega okolja

Predstavljamo tudi izsledke raziskav zdravljenja s pembrolizumabom v monoterapiji pri napredovalem nedrobnoceličnem raku pljuč (NSCLC) in zdravljenja s pembrolizumabom v kombinaciji s kemoterapijo pri napredovalem neskvamoznem NSCLC.

Slovenska klinična praksa: novosti v zdravljenju z imunoterapijo

Era zdravljenja z imunoterapijo je drastično spremenila preživetje bolnikov z razsejanim in lokalno napredovalim rakom pljuč. O spremembah klinične prakse glede na sveže podatke raziskav in nove smernice ter o zdravljenju v prihodnosti smo se pogovarjali z internistično onkologinjo asist. dr. Nino Turnšek, dr. med., z Onkološkega inštituta Ljubljana.

E-izobraževanje: novosti v zdravljenju pljučnega raka – izkušnje iz tujine

Obetavne raziskave zdravljenja NSCLC z mutacijama KRAS G12C in EGFR (ekson 20)

Novi podatki odmevne raziskave CodeBreak100 prikazujejo dobre klinične koristi zdravljenja s tarčnimi zdravili za bolnike z mutacijo KRAS G12C pri NSCLC. Objavljamo pa tudi izsledke dveh začetnih, a vidnejših raziskav zdravljenja NSCLC z mutacijo EGFR eksona 20, ki prav tako kažeta potencialne koristi za predhodno že zdravljene bolnike.

Še en zaviralec PD-1 za zdravljenje napredovalega NSCLC

Predstavljamo dve pomembnejši študiji z januarskega kongresa Mednarodnega združenja za proučevanje pljučnega raka (IASLC), v katerih so proučevali delovanje še dveh imunoterapevtikov v monoterapiji v primerjavi s kemoterapijo pri bolnikih z napredovalim ali razsejanim nedrobnoceličnim rakom pljuč in visoko izraženostjo liganda za receptor programirane celične smrti 1 (PD-L1 ≥ 50 %).

Novi izsledki zdravljenja napredovalega NSCLC s pembrolizumabom

Na svetovnem kongresu o pljučnem raku WCLC 2020 so predstavili nove rezultate več let trajajočih analiz zdravljenja z enim bolj raziskanih zaviralcev PD-1. Kaj pravijo novi podatki o celokupnem preživetju in preživetju brez napredovanja bolezni?

Imunoterapija tudi v UKC Maribor

Od februarja lani v UKC Maribor izvajajo kombinacijo imunoterapije in klasične kemoterapije. Kljub napredku zdravljenja pa je največja razlika, ki jo specialistka internistične onkologije Marija Ivanović, dr. med., z oddelka za onkologijo v UKC Maribor opaža glede na ljubljanske podatke, ta, da bolniki na Štajerskem zdravnika obiščejo bistveno kasneje, velikokrat prepozno.

COVID-19 zasenčil sum na pljučni karcinom

Simptomi pljučnega raka in bolezni COVID-19 se v marsičem prekrivajo, kar lahko privede do odložene pravilne diagnoze raka. »Glede na trenutno epidemiološko situacijo v Sloveniji je veliko bolj verjetno, da ima bolnik raka pljuč kot pa bolezen COVID-19,« je opozorila Katja Mohorčič, dr. med., vodja Enote za internistično onkologijo Klinike Golnik.

Slovenske smernice za obravnavo pljučnega raka

V zadnjih 15 letih se je zgodilo veliko novosti v zdravljenju pljučnega raka, zato so bile slovenske smernice že težko pričakovane. Na Tavčarjevih dnevih 2019 jih je predstavila doc. dr. Martina Vrankar, dr. med., z Onkološkega inštituta Ljubljana in povedala, da gre za pomemben korak k poenotenju obravnave bolnikov.

Kajenje vs. onesnaženost zraka – kaj je slabše?

Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) razpolagajo s podatki, da onesnaženost v svetovnem merilu povzroči 29 % vseh smrti in bolezni zaradi pljučnega raka in kar 42 % vseh smrti in bolezni zaradi kronične obstruktivne pljučne bolezni (KOPB).