Katere raziskave so na letošnjem kongresu ESMO pritegnile največ pozornosti? Marija Ivanović, dr. med., spec. internistične onkologije, predstavi raziskavo o vplivu onesnaženosti zraka na nastanek pljučnega raka pri nekadilcih ter komentira ugotovitve raziskav INCREASE, FLAURA, CodeBreak-200, INSIGHT-2, IPSOS, KEYNOTE-189 in -404 ter IFCT-1701.
V še eni nedavno objavljeni raziskavi so slovenski raziskovalci predstavili izhode zdravljenja v slovenski klinični praksi pri bolnikih z začetnim kirurškim zdravljenjem resektabilnega NDRP stadijev I–IIIA. Soavtorica raziskave Martina Miklavčič, dr. med., iz Kirurgije Bitenc predstavlja ključne ugotovitve in razmišlja o mestu kirurškega zdravljenja NDRP v prihodnosti.
Katere raziskave, predstavljene na letošnjem kongresu WCLC, bi lahko spreminjale klinično prakso? Asist. dr. Rok Devjak, dr. med., spec. internistične onkologije z Onkološkega inštituta Ljubljan, predstavi najodmevnejše podatke za zgodnje zdravljenje nedrobnoceličnega raka pljuč (NDRP) z imunoterapijo, iz področja kirurgije za tumorje nizkega stadija ter nekaj drugih zanimivejših raziskav.
Letošnji kongres ASCO je spremljala Urška Janžič, dr. med., spec. internistične onkologije s Klinike Golnik, ki je povzela in pokomentirala ključne novosti v zdravljenju nedrobnoceličnega raka pljuč (NDRP). V katerih stadijih bolezni je bilo največ premikov v zdravljenju?
Kateri so ključni kazalniki uspešnosti operativnih posegov ter s katerimi izzivi se srečujejo pri posegih pljučnega raka, odgovarja doc. dr. Tomaž Štupnik, dr. med., predstojnik KO za torakalno kirurgijo UKC Ljubljana. Spregovoril je tudi o prihodnosti operacij, ki ne bo odvisna le od nove tehnologije in operativnih metod.
Kakšne spremembe prinaša NGS v analizi vzorcev tkiv pljučnega raka, razloži prim. Izidor Kern, dr. med., spec. patologije, vodja laboratorija za citologijo in patologijo na Kliniki Golnik, ki odgovarja tudi, kakšno bo mesto patologije v prihodnosti in na katere izzive še išče odgovore.
Bi lahko raziskava POSEIDON, predstavljena na letošnjem WCLC, spremenila klinično prakso zdravljenja razsejanega nedrobnoceličnega raka pljuč v prvem redu, je komentirala internistična onkologinja asist. dr. Nina Turnšek, dr. med., z Onkološkega inštituta Ljubljana. Obenem je predstavila tudi druge zanimive podatke, korist negativne raziskave ATLANTIS in tri zanimive študije v zgodnji fazi.
Letošnji ASCO ponovno ni razočaral, je poudarila mag. Mojca Unk, dr. med., spec. internistične onkologije, ki je komentirala najvidnejše raziskave. Novi in posodobljeni rezultati študij o sistemskem zdravljenju še naprej zbujajo optimizem, da bi pljučni rak lahko postal kronična, a obvladljiva bolezen.
Kaj so pokazali rezultati analize zdravljenja pljučnega raka na Kliniki Golnik v prvem letu epidemije in čemu je pripisovati te rezultate, je povedala pnevmologinja Katja Mohorčič, dr. med., vodja Enote za internistično onkologijo, ki je na kratko pogledala tudi v prihodnost zdravljenja.
Mag. Mojca Unk, dr. med., iz OI Ljubljana je spregovorila o zadnjih ključnih spremembah v klinični praksi pri zdravljenju lokalno napredovalega in razsejanega raka pljuč. Izpostavila je tri odmevne raziskave iz nedavnega kongresa WCLC 2020, ki bodo v kratkem prinesle spremembe tudi v slovensko klinično prakso.
Pnevmolog doc. dr. Aleš Rozman, dr. med., direktor Klinike Golnik, razloži, zakaj bi bilo potrebno tega raka diagnosticirati še bolj zgodaj, kakšno vlogo pri tem imajo presejalni programi, kako dolga je pot do diagnoze pri nas in kateri so zgodnji znaki bolezni.