Profesor Karim Fizazi, mednarodno uveljavljeni strokovnjak in raziskovalec raka prostate, je na letošnjem srečanju ESMO pregledno predstavil dosedanja dognanja na področju sistemskega zdravljenja razsejanega hormonsko občutljivega raka prostate (rHORP) in uporabnost teh podatkov v klinični praksi ter se dotaknil tudi nekaterih odprtih vprašanj, na katera pričakujemo odgovor v prihodnosti.
Anketa med kirurgi na področju urološke onkologije je pokazala, da so med pandemijo COVID-19 bolniki obravnavani glede na stopnjo nujnosti, ki temelji na ogroženosti zaradi raka, kar se ujema s posodobljenimi priporočili Evropskega združenja za urologijo.
Mednarodni odbor strokovnjakov z različnih področij je na konferenci Philadelphia Prostate Cancer Consensus Conference 2019 z doseženim soglasjem pripravil nova priporočila za izvajanje genetskega testiranja na zarodne mutacije pri raku prostate. Glavni namen takšnega testiranja je pridobiti podatke, ki bi pomagali pri izbiri tarčnega zdravljenja za bolnike z razsejano boleznijo, včasih pa ima genetsko testiranje pomembno vlogo tudi pri zgodnjem odkrivanju in zgodnjem zdravljenju raka prostate.
Med izstopajočimi raziskavami, predstavljenimi na letošnjem srečanju EUA, je proPSMA, prospektivna randomizirana multicentrična raziskava o slikanju PSMA-PET/CT za oceno stanja raka prostate z velikim tveganjem pred radikalno prostatektomijo ali radioterapijo. Odmevna dognanja je prinesla tudi raziskava EUPROMS, prva raziskava o kakovosti življenja bolnikov z rakom prostate.
Na letošnjem virtualnem srečanju Ameriškega združenja za urologijo (AUA) so strokovnjaki predstavili smernice za obravnavo bolnikov z napredovalim rakom prostate, ki so jih posodobili na podlagi objavljenih dognanj. Poudarili so, da mora glede na napredek slikovnih diagnostičnih preiskav in genetskega testiranja ter ob vse večji kompleksnosti zdravljenja te bolnike obravnavati večdisciplinarna ekipa strokovnjakov, ki naj vključuje urologa, internističnega onkologa, radioterapevta, patologa, genetika in specialista paliativne medicine.
V retrospektivni raziskavi na Japonskem so se patološki Gleasonov seštevek, limfovaskularna invazija in hitrost dviga ravni PSA izkazali za neodvisne napovedne dejavnike razvoja proti kastraciji odpornega raka prostate (KORP) pri bolnikih, ki so po radikalni prostatektomiji doživeli biokemično ponovitev bolezni.
Končni podatki o celotnem preživetju bolnikov s proti kastraciji odpornim rakom prostate (KORP), ki so v raziskavi PROSPER faze III prejeli enzalutamid pred razsojem bolezni, so bili predstavljeni na letošnjem srečanju ASCO, hkrati pa tudi objavljeni v reviji New England Journal of Medicine.
Glede na rezultate retrospektivne raziskave je napovedni prehranski indeks (prognostic nutritional index – PNI), ki upošteva serumsko koncentracijo albuminov in število limfocitov v periferni krvi, neodvisno povezan z izidi zdravljenja bolnikov z rakom prostate, ki so zdravljeni z odtegnitvijo androgenov.
Prospektivna raziskava je pokazala, da preiskava PET/CT ob uporabi z galijem-68 označenega liganda, usmerjenega proti za prostato specifičnemu membranskemu antigenu (68Ga-PSMA-11), pomembno vpliva na odločitev o zdravljenju raka prostate pri bolnikih v različnih kliničnih okoliščinah.
Priporočila Evropskega urološkega združenja (EAU) so se odmaknila od navajanja zgornje starostne meje, pod katero sta diagnostika in kurativno zdravljenje smiselna, in vse bolj poudarjajo individualizirano oceno bolnikovega splošnega stanja ter pričakovane življenjske dobe. Promovirajo dejstvo, da odkrivanje raka prostate ne sme samodejno pomeniti tudi aktivnega zdravljenja pri posameznikih, ki od zdravljenja ne bodo imeli koristi.
V zadnjih desetih letih incidenca raka prostate raste za približno 3 % letno. Izjemno povečanje incidence raka prostate, ki ga opažamo v Sloveniji od sredine devetdesetih let prejšnjega stoletja, ni posledica kakega novega nevarnostnega dejavnika, temveč predvsem zelo razširjenega oportunističnega presejanja s testom PSA pri zdravih moških in odkrivanja velikega števila primerov, ki bi drugače ostali vse življenje prikriti, ugotavlja izr. prof. dr. Vesna Zadnik, dr. med.