Uroš Četina, dr. med., specialist urologije iz Splošne bolnišnice Celje se je poglobil v spremembe, ki jih letošnje smernice EAU prinašajo na področju nemišično invazivnega raka sečnega mehurja. Katera področja obravnave se najbolj intenzivno spreminjajo?
Kako uspešna je kombinacija olapariba in abiraterona v prvem redu zdravljenja bolnikov z rKORP? Kaj poroča eksplorativna analiza podskupin bolnikov z rHORP, zdravljenih z enzalutamidom in odtegnitvijo androgenov? Kaj pa nadaljevanje zdravljenja z enzalutamidom ob docetakselu po napredovanju rKORP?
V zadnjem letu je bilo objavljenih kar nekaj kliničnih raziskav, ki utegnejo razmeroma hitro spremeniti klinično prakso zdravljenja z imunoterapijo. Povzemamo jih po predavanju dr. Brede Škrbinc, dr. med., specialistke internistične onkologije z Onkološkega inštituta Ljubljana.
Smernice evropskega združenja urologov EAU so za zdaj do fokalne terapije še precej zadržane in svetujejo, da se ta opravlja v okviru kliničnih poskusov. V nemških nacionalnih smernicah pa so že priporočila za uporabo fokalne terapije pri izbranih bolnikih. O prebojih te metode je spregovoril specialist urologije dr. Miha Pukl, dr. med., FEBU, iz SB Celje.
Zakaj začnemo bolnika z lokaliziranim rakom prostate v obdobju aktivnega opazovanja zdraviti kljub temu, da njegova bolezen ni napredovala? Nedavno objavljena raziskava je pokazala, da sta poleg kliničnih dejavnikov pri tej bolnikovi odločitvi pomembna dejavnika kakovost življenja in zakonski stan.
Celično zdravilo nove generacije za personalizirano imunoterapijo bi lahko pomenilo nov terapevtski pristop pri zdravljenju bolnikov s KORP, hkrati pa se odpira možnost, da bi tehnologijo priprave uporabili za zdravljenje drugih oblik solidnih tumorjev. Piše izr. prof. dr. Helena H. Chowdhury.
Kaj so ključne novosti in spremembe? V šestih sklopih smo zbrali ključna sporočila letošnjih smernic Ameriškega združenja za urologijo za obravnavo napredovalega raka prostate, vključno s priporočili za preprečevanje zlomov in z okostjem povezanih dogodkov.
Terapevtski hipogonadizem ima številne neželene posledice, tudi slabše stanje prehranjenosti. Bolnikom pogosto upade mišična masa, bolj so nagnjeni h kopičenju maščob in metabolnim tveganjem. Običajno se v tej populaciji bolnikov prehranska ogroženost ne pokaže kot upad telesne teže, zato pogosto prisotna prehranska ogroženost ob zdravniški obravnavi ostane celo spregledana.
Je nova presejalna strategija, ki vključuje napoved tveganja na podlagi krvne slike in magnetnoresonančnega slikanja z usmerjeno biopsijo učinkovitejša od strategije presejanja raka prostate z pregledi PSA in sistematičnimi biopsijami? Preberite o rezultatih odmevne analize iz Stockholma.
Kako voditi takega bolnika? Primanjkuje dokazov, ki bi podprli zanesljivo nadaljnjo strategijo ob sumu na raka prostate. Raziskovalci iz Milana so se ukvarjali z vprašanjem prepoznavanja moških, ki bi jim ponovna biopsija lahko koristila. Kaj so ugotovili?
Od pridobitve sistema za robotsko asistirane operativne posege so na UKC Ljubljana z njim opravili 300 radikalnih prostatektomij. Podatke o uspešnosti te metode v slovenski praksi je strnil asist. Simon Hawlina, dr. med., FEBU, in navedel še nekaj prihajajočih novosti v urologiji, med drugim možnost kirurških posegov na daljavo.
Kakšne so zadnje ugotovitve raziskav PROSPER, SPARTAN in TRITON2? Na letošnjem srečanju Ameriškega združenja za klinično onkologijo na področju spolovil in sečil je dr. Hala Borno povzela ključne novosti pod naslovom Najboljše iz publikacij (»Best of the Journals«).
Kanadska randomizirana klinična raziskava faze III je potrdila, da je pri odkrivanju bolnikov s klinično pomembnim rakom prostate multiparametrično magnetnoresonančno slikanje (MRI), ki mu sledi usmerjena biopsija prostate, podobno učinkovito kot sistematična biopsija prostate, ima pa manj negativnih učinkov.
Prospektivno zasnovana metaanaliza treh randomiziranih raziskav, objavljena v reviji Lancet, je pokazala, da dopolnilno obsevanje po kirurški odstranitvi prostate ne izboljša preživetja brez opazovanega dogodka pri bolnikih z lokaliziranim ali lokalno napredovalim rakom prostate.
Ob evropskem dnevu ozaveščanja o raku prostate (EPAD) je 17. novembra 2020 potekalo virtualno srečanje, posvečeno zgodnjemu odkrivanju raka prostate. Prof. Hein Van Poppel, dr. med., spec. kirurgije in spec. urologije, predstojnik oddelka za urologijo na Univerzitetnem kliničnem centru Gasthuisberg iz Leuvna v Belgiji, je v svojem predavanju ponudil nekaj pomembnejših ugotovitev tega dogodka. Prezentacije si lahko v celoti ogledate na povezavi ob koncu tega prispevka.