Na letošnjem virtualnem srečanju Ameriškega združenja za urologijo (AUA) so strokovnjaki predstavili smernice za obravnavo bolnikov z napredovalim rakom prostate, ki so jih posodobili na podlagi objavljenih dognanj. Poudarili so, da mora glede na napredek slikovnih diagnostičnih preiskav in genetskega testiranja ter ob vse večji kompleksnosti zdravljenja te bolnike obravnavati večdisciplinarna ekipa strokovnjakov, ki naj vključuje urologa, internističnega onkologa, radioterapevta, patologa, genetika in specialista paliativne medicine.
V retrospektivni raziskavi na Japonskem so se patološki Gleasonov seštevek, limfovaskularna invazija in hitrost dviga ravni PSA izkazali za neodvisne napovedne dejavnike razvoja proti kastraciji odpornega raka prostate (KORP) pri bolnikih, ki so po radikalni prostatektomiji doživeli biokemično ponovitev bolezni.
Končni podatki o celotnem preživetju bolnikov s proti kastraciji odpornim rakom prostate (KORP), ki so v raziskavi PROSPER faze III prejeli enzalutamid pred razsojem bolezni, so bili predstavljeni na letošnjem srečanju ASCO, hkrati pa tudi objavljeni v reviji New England Journal of Medicine.
Glede na rezultate retrospektivne raziskave je napovedni prehranski indeks (prognostic nutritional index – PNI), ki upošteva serumsko koncentracijo albuminov in število limfocitov v periferni krvi, neodvisno povezan z izidi zdravljenja bolnikov z rakom prostate, ki so zdravljeni z odtegnitvijo androgenov.
Prospektivna raziskava je pokazala, da preiskava PET/CT ob uporabi z galijem-68 označenega liganda, usmerjenega proti za prostato specifičnemu membranskemu antigenu (68Ga-PSMA-11), pomembno vpliva na odločitev o zdravljenju raka prostate pri bolnikih v različnih kliničnih okoliščinah.
Priporočila Evropskega urološkega združenja (EAU) so se odmaknila od navajanja zgornje starostne meje, pod katero sta diagnostika in kurativno zdravljenje smiselna, in vse bolj poudarjajo individualizirano oceno bolnikovega splošnega stanja ter pričakovane življenjske dobe. Promovirajo dejstvo, da odkrivanje raka prostate ne sme samodejno pomeniti tudi aktivnega zdravljenja pri posameznikih, ki od zdravljenja ne bodo imeli koristi.
V zadnjih desetih letih incidenca raka prostate raste za približno 3 % letno. Izjemno povečanje incidence raka prostate, ki ga opažamo v Sloveniji od sredine devetdesetih let prejšnjega stoletja, ni posledica kakega novega nevarnostnega dejavnika, temveč predvsem zelo razširjenega oportunističnega presejanja s testom PSA pri zdravih moških in odkrivanja velikega števila primerov, ki bi drugače ostali vse življenje prikriti, ugotavlja izr. prof. dr. Vesna Zadnik, dr. med.