Kakšna bo prihodnost zdravljenja pljučnega raka?
Bi lahko raziskava POSEIDON, predstavljena na letošnjem WCLC, spremenila klinično prakso zdravljenja razsejanega nedrobnoceličnega raka pljuč v prvem redu, je komentirala internistična onkologinja asist. dr. Nina Turnšek, dr. med., z Onkološkega inštituta Ljubljana. Obenem je predstavila tudi druge zanimive podatke, korist negativne raziskave ATLANTIS in tri zanimive študije v zgodnji fazi.
Kaj je letos odmevalo na ASCO?
Letošnji ASCO ponovno ni razočaral, je poudarila mag. Mojca Unk, dr. med., spec. internistične onkologije, ki je komentirala najvidnejše raziskave. Novi in posodobljeni rezultati študij o sistemskem zdravljenju še naprej zbujajo optimizem, da bi pljučni rak lahko postal kronična, a obvladljiva bolezen.
Diagnostika in zdravljenje pljučnega raka v Sloveniji v prvem letu epidemije
Kako je epidemija covida-19 vplivala na število bolnikov, ki jim je bil diagnosticiran rak pljuč, in na njihovo zdravljenje, smo izvedeli iz analiz, ki so jih predstavile doc. dr. Mateja Marc Malovrh, dr. med., in Katja Mohorčič, dr. med., obe s Klinike Golnik, ter Dušanka Vidovič, dr. med., iz UKC Maribor.
Slovenska klinična praksa: novosti v zdravljenju z imunoterapijo
Era zdravljenja z imunoterapijo je drastično spremenila preživetje bolnikov z razsejanim in lokalno napredovalim rakom pljuč. O spremembah klinične prakse glede na sveže podatke raziskav in nove smernice ter o zdravljenju v prihodnosti smo se pogovarjali z internistično onkologinjo asist. dr. Nino Turnšek, dr. med., z Onkološkega inštituta Ljubljana.
Lansko leto je preseglo pričakovanja
Kaj so pokazali rezultati analize zdravljenja pljučnega raka na Kliniki Golnik v prvem letu epidemije in čemu je pripisovati te rezultate, je povedala pnevmologinja Katja Mohorčič, dr. med., vodja Enote za internistično onkologijo, ki je na kratko pogledala tudi v prihodnost zdravljenja.
COVID-19 zasenčil sum na pljučni karcinom
Simptomi pljučnega raka in bolezni COVID-19 se v marsičem prekrivajo, kar lahko privede do odložene pravilne diagnoze raka. »Glede na trenutno epidemiološko situacijo v Sloveniji je veliko bolj verjetno, da ima bolnik raka pljuč kot pa bolezen COVID-19,« je opozorila Katja Mohorčič, dr. med., vodja Enote za internistično onkologijo Klinike Golnik.
Dosegli smo, kar se je zdelo nedosegljivo
Imunoterapija kot monoterapija ali v kombinaciji s kemoterapijo v zadnjem desetletju nedvomno pomeni enega največjih, celo revolucionarnih napredkov pri zdravljenju pljučnega raka kot v onkologiji nasploh, je povedala asist. dr. Nina Turnšek, dr. med., specialistka internistične onkologije z Onkološkega inštituta Ljubljana.
Slovenske smernice za obravnavo pljučnega raka
V zadnjih 15 letih se je zgodilo veliko novosti v zdravljenju pljučnega raka, zato so bile slovenske smernice že težko pričakovane. Na Tavčarjevih dnevih 2019 jih je predstavila doc. dr. Martina Vrankar, dr. med., z Onkološkega inštituta Ljubljana in povedala, da gre za pomemben korak k poenotenju obravnave bolnikov.
Kako smo spremenili diagnostični proces pljučnega raka
Kateri ključne izzive na poti bolnika do diagnoze pljučnega raka prepoznavajo na Kliniki Golnik, kjer obravnavajo največ pacientov? Kaj je pokazala njihova analiza in kako so diagnostični proces »znotraj sistema« spremenili glede na njihove ugotovitve? Odgovarja doc. dr. Mateja Marc Malovrh, dr. med., spec. pnevmologije s Klinike Golnik.
Sporočanje slabe novice
»Mi prinašamo novice, ki trajno spreminjajo življenje. Sporočamo, da se je žena spremenila v vdovo, da je mama ostala brez sina, da smo potrdili maligno bolezen z zelo slabo prognozo. Zavedati se moramo pomembnosti trenutka in pomembnosti načina posredovanja teh sporočil svojim bolnikom in njihovim svojcem,« je povedala prim. Simona Repar Bornšek, dr. med., spec. družinske medicine iz ZD Ljubljana. Z njo smo iskali pristope, ki olajšajo najtežjo vrsto komunikacije v medicini.
WCLC 2024: Pomembni odgovori za več boljših odločitev v zdravljenju NDRP
Prinaša večje koristi neoadjuvantno ali perioperativno zdravljenje resektabilnega NDRP? To je bil le eno od vprašanj, na katerega so iskali odgovor na nedavnem kongresu WCLC. Predstavljeni so bili tudi novi podatki o koristih bispecifičnega protitelesa PD-1/VEGF, ivonescimaba, perioperativnega durvalumaba v kombinacijah in perioperativnega pembrolizumaba.
O bolnikovem zavedanju prognoze
Kako sporočamo diagnozo, načrt obravnave in možnost potekov napredovale bolezni? Zakaj je pomembno raziskati, kako je bolnik razumel pogovor? Odgovore ponujajo izsledki evropskega projekta iLIVE, ki ga predstavlja Urška Lunder, dr. med., z Univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik.
