Integracija paliativne oskrbe pri razsejanem raku pljuč: kdaj in kako?
Kako lahko z vključitvijo paliativne oskrbe naredimo čim več za bolnike z razsejanim rakom pljuč, je na jesenskem srečanju Dnevi internistične onkologije – Integracija paliativne oskrbe v internistično onkologijo predstavil dr. Luka Čavka, dr. med., z UKC Maribor.
Novosti v zdravljenju NDRP z imunoterapijo
Kaj kažejo odmevnejše raziskave zaviralcev kontrolnih točk v kombinaciji s kemoterapijo pri zdravljenju razsejanega nedrobnoceličnega raka pljuč ali v adjuvantnem okolju, ki so jih predstavili na WCLC? Predstavljamo tudi metaanalizo, ki je proučevala preživetje starejših bolnikov, zdravljenih z imunoterapijo.
Kakšna bo prihodnost zdravljenja pljučnega raka?
Bi lahko raziskava POSEIDON, predstavljena na letošnjem WCLC, spremenila klinično prakso zdravljenja razsejanega nedrobnoceličnega raka pljuč v prvem redu, je komentirala internistična onkologinja asist. dr. Nina Turnšek, dr. med., z Onkološkega inštituta Ljubljana. Obenem je predstavila tudi druge zanimive podatke, korist negativne raziskave ATLANTIS in tri zanimive študije v zgodnji fazi.
Kaj je letos odmevalo na ASCO?
Letošnji ASCO ponovno ni razočaral, je poudarila mag. Mojca Unk, dr. med., spec. internistične onkologije, ki je komentirala najvidnejše raziskave. Novi in posodobljeni rezultati študij o sistemskem zdravljenju še naprej zbujajo optimizem, da bi pljučni rak lahko postal kronična, a obvladljiva bolezen.
Diagnostika in zdravljenje pljučnega raka v Sloveniji v prvem letu epidemije
Kako je epidemija covida-19 vplivala na število bolnikov, ki jim je bil diagnosticiran rak pljuč, in na njihovo zdravljenje, smo izvedeli iz analiz, ki so jih predstavile doc. dr. Mateja Marc Malovrh, dr. med., in Katja Mohorčič, dr. med., obe s Klinike Golnik, ter Dušanka Vidovič, dr. med., iz UKC Maribor.
Slovenska klinična praksa: novosti v zdravljenju z imunoterapijo
Era zdravljenja z imunoterapijo je drastično spremenila preživetje bolnikov z razsejanim in lokalno napredovalim rakom pljuč. O spremembah klinične prakse glede na sveže podatke raziskav in nove smernice ter o zdravljenju v prihodnosti smo se pogovarjali z internistično onkologinjo asist. dr. Nino Turnšek, dr. med., z Onkološkega inštituta Ljubljana.
Lansko leto je preseglo pričakovanja
Kaj so pokazali rezultati analize zdravljenja pljučnega raka na Kliniki Golnik v prvem letu epidemije in čemu je pripisovati te rezultate, je povedala pnevmologinja Katja Mohorčič, dr. med., vodja Enote za internistično onkologijo, ki je na kratko pogledala tudi v prihodnost zdravljenja.
COVID-19 zasenčil sum na pljučni karcinom
Simptomi pljučnega raka in bolezni COVID-19 se v marsičem prekrivajo, kar lahko privede do odložene pravilne diagnoze raka. »Glede na trenutno epidemiološko situacijo v Sloveniji je veliko bolj verjetno, da ima bolnik raka pljuč kot pa bolezen COVID-19,« je opozorila Katja Mohorčič, dr. med., vodja Enote za internistično onkologijo Klinike Golnik.
Dosegli smo, kar se je zdelo nedosegljivo
Imunoterapija kot monoterapija ali v kombinaciji s kemoterapijo v zadnjem desetletju nedvomno pomeni enega največjih, celo revolucionarnih napredkov pri zdravljenju pljučnega raka kot v onkologiji nasploh, je povedala asist. dr. Nina Turnšek, dr. med., specialistka internistične onkologije z Onkološkega inštituta Ljubljana.
Slovenske smernice za obravnavo pljučnega raka
V zadnjih 15 letih se je zgodilo veliko novosti v zdravljenju pljučnega raka, zato so bile slovenske smernice že težko pričakovane. Na Tavčarjevih dnevih 2019 jih je predstavila doc. dr. Martina Vrankar, dr. med., z Onkološkega inštituta Ljubljana in povedala, da gre za pomemben korak k poenotenju obravnave bolnikov.
Prebojne raziskave v zdravljenju pljučnega raka po ASCO 2026
Katere raziskave bodo spreminjale klinično prakso zdravljenja pljučnega raka? Katja Mohorčič, dr. med., spec. pnevmologije s Klinike Golnik, po kongresu ASCO 2026 komentira ključne raziskave LIBRETTO-432, CROWN, CHRYSALIS-2, HARMONi-6 in DeLLphi-304 ter njihov vpliv na vsakodnevno obravnavo bolnikov s pljučnim rakom.
ASCO 2026: Še nekaj izstopajočih raziskav
Na ASCO so bili med pomembnejšimi dosežki predstavljeni tudi rezultati, ki potrjujejo napredek pri tarčno usmerjenem zdravljenju, imunoterapiji in konjugatih protitelo-zdravilo. Kakšni so obeti novih pristopov v prvi liniji zdravljenja nedrobnoceličnega raka pljuč (NDRP)?
Novi podatki: presaditev fekalne mikrobiote in odziv na zdravljenje z ZINT
Tri novejše raziskave, objavljene v reviji Nature Medicine, krepijo dokaze, da bi lahko spreminjanje črevesnega mikrobioma izboljšalo odziv na zdravljenje z zaviralci imunskih nadzornih točk (ZINT) pri nedrobnoceličnem pljučnem raku, melanomu in raku ledvičnih celic.
Agonisti receptorjev GLP-1 in preživetje ter neželeni učinki imunoterapije
Velika raziskava iz resničnega kliničnega okolja je pokazala, da so imeli bolniki z rakom, ki so poleg imunoterapije uporabljali agoniste receptorjev GLP-1, bistveno boljše dolgoročno preživetje in manj imunsko pogojenih neželenih učinkov. Kakšne so ugotovitve z raziskave, predstavljene na ASCO?
Personalizirana obravnava NDRP pri ranljivih skupinah bolnikov
Pri različnih skupinah bolnikov z NDRP, kot so starejši in mlajši bolniki, nosečnice ter bolniki s kroničnimi virusnimi okužbami, se srečujemo s specifičnimi izzivi, povezanimi z izrazitimi biološkimi razlikami, spremenjeno farmakologijo, večjim tveganjem za toksičnost in pomembnim psihosocialnim bremenom. V infografiki so zbrane usmeritve za njihovo boljšo obravnavo.
Koraki k uvedbi organiziranega nacionalnega presejanja za pljučnega raka
Novi znanstveni dokazi potrjujejo, da lahko organizirano presejanje z nizkodoznim CT bistveno zmanjša umrljivost zaradi pljučnega raka. Kako tak program učinkovito, strokovno in vzdržno uvesti v slovenski zdravstveni sistem? Članek, ki sta ga napisali doc. dr. Martina Vrankar, dr. med., spec. radioterapije in onkologije, in doc. dr. Urška Ivanuš, dr. med., spec. javnega zdravja, obe iz Onkološkega inštituta, predstavlja ključne korake, izzive in mednarodne izkušnje, ki usmerjajo razvoj prvega nacionalnega presejalnega programa za pljučnega raka pri nas.
Imunoterapija in diagnostična zanesljivost preiskave FET PET/CT
Na nedavnem kongresu Združenja za nuklearno medicino in molekularno slikanje je asist. Andrej Doma, dr. med., spec. nuklearne medicine, vodja Oddelka za nuklearno medicino na Onkološkem inštitutu Ljubljana, proučeval vpliv nedavne imunoterapije na diagnostično zanesljivost preiskave FET PET/CT pri bolnikih z možganskimi zasevki po radioterapiji metastaz. Študija poudarja spremenljivo napovedno zmogljivost bioloških označevalcev FET PET/CT pri ocenjevanju izidov možganskih lezij.
