Novosti v patološkem diagnosticiranju pljučnega raka
Kakšne spremembe prinaša NGS v analizi vzorcev tkiv pljučnega raka, razloži prim. Izidor Kern, dr. med., spec. patologije, vodja laboratorija za citologijo in patologijo na Kliniki Golnik, ki odgovarja tudi, kakšno bo mesto patologije v prihodnosti in na katere izzive še išče odgovore.
Presejalni program za zgodnje odkrivanje pljučnega raka
Podatki zanesljivo kažejo, da je presejanje eden najpomembnejših ukrepov za zmanjševanje umrljivosti zaradi pljučnega raka pri kadilcih. Doc. dr. Martina Vrankar, dr. med., spec. radioterapije in onkologije z Onkološkega inštituta Ljubljana, navaja ključne rezultate raziskav o koristih presejalnega programa, izzive pri njegovem vzpostavljanju in temeljne razlike z drugimi presejalnimi programi.
Zdravljenje mezotelioma na Kliniki Golnik
O trenutnem standardu zdravljenja malignega mezotelioma in zadnjih novostih v obravnavi teh bolnikov smo se pogovarjali s Katjo Mohorčič, dr. med., spec. pnevmologije s Klinike Golnik. Predstavila nam je tudi rezultate dveh raziskav, v katerih so na Kliniki Golnik proučevali tudi prediktivne dejavnike preživetja ter za odgovor na tarčno zdravljenje.
Integracija paliativne oskrbe pri razsejanem raku pljuč: kdaj in kako?
Kako lahko z vključitvijo paliativne oskrbe naredimo čim več za bolnike z razsejanim rakom pljuč, je na jesenskem srečanju Dnevi internistične onkologije – Integracija paliativne oskrbe v internistično onkologijo predstavil dr. Luka Čavka, dr. med., z UKC Maribor.
Novosti v zdravljenju NDRP z imunoterapijo
Kaj kažejo odmevnejše raziskave zaviralcev kontrolnih točk v kombinaciji s kemoterapijo pri zdravljenju razsejanega nedrobnoceličnega raka pljuč ali v adjuvantnem okolju, ki so jih predstavili na WCLC? Predstavljamo tudi metaanalizo, ki je proučevala preživetje starejših bolnikov, zdravljenih z imunoterapijo.
Kakšna bo prihodnost zdravljenja pljučnega raka?
Bi lahko raziskava POSEIDON, predstavljena na letošnjem WCLC, spremenila klinično prakso zdravljenja razsejanega nedrobnoceličnega raka pljuč v prvem redu, je komentirala internistična onkologinja asist. dr. Nina Turnšek, dr. med., z Onkološkega inštituta Ljubljana. Obenem je predstavila tudi druge zanimive podatke, korist negativne raziskave ATLANTIS in tri zanimive študije v zgodnji fazi.
Kaj je letos odmevalo na ASCO?
Letošnji ASCO ponovno ni razočaral, je poudarila mag. Mojca Unk, dr. med., spec. internistične onkologije, ki je komentirala najvidnejše raziskave. Novi in posodobljeni rezultati študij o sistemskem zdravljenju še naprej zbujajo optimizem, da bi pljučni rak lahko postal kronična, a obvladljiva bolezen.
Diagnostika in zdravljenje pljučnega raka v Sloveniji v prvem letu epidemije
Kako je epidemija covida-19 vplivala na število bolnikov, ki jim je bil diagnosticiran rak pljuč, in na njihovo zdravljenje, smo izvedeli iz analiz, ki so jih predstavile doc. dr. Mateja Marc Malovrh, dr. med., in Katja Mohorčič, dr. med., obe s Klinike Golnik, ter Dušanka Vidovič, dr. med., iz UKC Maribor.
Slovenska klinična praksa: novosti v zdravljenju z imunoterapijo
Era zdravljenja z imunoterapijo je drastično spremenila preživetje bolnikov z razsejanim in lokalno napredovalim rakom pljuč. O spremembah klinične prakse glede na sveže podatke raziskav in nove smernice ter o zdravljenju v prihodnosti smo se pogovarjali z internistično onkologinjo asist. dr. Nino Turnšek, dr. med., z Onkološkega inštituta Ljubljana.
Lansko leto je preseglo pričakovanja
Kaj so pokazali rezultati analize zdravljenja pljučnega raka na Kliniki Golnik v prvem letu epidemije in čemu je pripisovati te rezultate, je povedala pnevmologinja Katja Mohorčič, dr. med., vodja Enote za internistično onkologijo, ki je na kratko pogledala tudi v prihodnost zdravljenja.
COVID-19 zasenčil sum na pljučni karcinom
Simptomi pljučnega raka in bolezni COVID-19 se v marsičem prekrivajo, kar lahko privede do odložene pravilne diagnoze raka. »Glede na trenutno epidemiološko situacijo v Sloveniji je veliko bolj verjetno, da ima bolnik raka pljuč kot pa bolezen COVID-19,« je opozorila Katja Mohorčič, dr. med., vodja Enote za internistično onkologijo Klinike Golnik.
Dosegli smo, kar se je zdelo nedosegljivo
Imunoterapija kot monoterapija ali v kombinaciji s kemoterapijo v zadnjem desetletju nedvomno pomeni enega največjih, celo revolucionarnih napredkov pri zdravljenju pljučnega raka kot v onkologiji nasploh, je povedala asist. dr. Nina Turnšek, dr. med., specialistka internistične onkologije z Onkološkega inštituta Ljubljana.
