Novosti v zdravljenju NDRP z imunoterapijo
Kaj kažejo odmevnejše raziskave zaviralcev kontrolnih točk v kombinaciji s kemoterapijo pri zdravljenju razsejanega nedrobnoceličnega raka pljuč ali v adjuvantnem okolju, ki so jih predstavili na WCLC? Predstavljamo tudi metaanalizo, ki je proučevala preživetje starejših bolnikov, zdravljenih z imunoterapijo.
Kakšna bo prihodnost zdravljenja pljučnega raka?
Bi lahko raziskava POSEIDON, predstavljena na letošnjem WCLC, spremenila klinično prakso zdravljenja razsejanega nedrobnoceličnega raka pljuč v prvem redu, je komentirala internistična onkologinja asist. dr. Nina Turnšek, dr. med., z Onkološkega inštituta Ljubljana. Obenem je predstavila tudi druge zanimive podatke, korist negativne raziskave ATLANTIS in tri zanimive študije v zgodnji fazi.
Kaj je letos odmevalo na ASCO?
Letošnji ASCO ponovno ni razočaral, je poudarila mag. Mojca Unk, dr. med., spec. internistične onkologije, ki je komentirala najvidnejše raziskave. Novi in posodobljeni rezultati študij o sistemskem zdravljenju še naprej zbujajo optimizem, da bi pljučni rak lahko postal kronična, a obvladljiva bolezen.
Diagnostika in zdravljenje pljučnega raka v Sloveniji v prvem letu epidemije
Kako je epidemija covida-19 vplivala na število bolnikov, ki jim je bil diagnosticiran rak pljuč, in na njihovo zdravljenje, smo izvedeli iz analiz, ki so jih predstavile doc. dr. Mateja Marc Malovrh, dr. med., in Katja Mohorčič, dr. med., obe s Klinike Golnik, ter Dušanka Vidovič, dr. med., iz UKC Maribor.
Slovenska klinična praksa: novosti v zdravljenju z imunoterapijo
Era zdravljenja z imunoterapijo je drastično spremenila preživetje bolnikov z razsejanim in lokalno napredovalim rakom pljuč. O spremembah klinične prakse glede na sveže podatke raziskav in nove smernice ter o zdravljenju v prihodnosti smo se pogovarjali z internistično onkologinjo asist. dr. Nino Turnšek, dr. med., z Onkološkega inštituta Ljubljana.
Lansko leto je preseglo pričakovanja
Kaj so pokazali rezultati analize zdravljenja pljučnega raka na Kliniki Golnik v prvem letu epidemije in čemu je pripisovati te rezultate, je povedala pnevmologinja Katja Mohorčič, dr. med., vodja Enote za internistično onkologijo, ki je na kratko pogledala tudi v prihodnost zdravljenja.
COVID-19 zasenčil sum na pljučni karcinom
Simptomi pljučnega raka in bolezni COVID-19 se v marsičem prekrivajo, kar lahko privede do odložene pravilne diagnoze raka. »Glede na trenutno epidemiološko situacijo v Sloveniji je veliko bolj verjetno, da ima bolnik raka pljuč kot pa bolezen COVID-19,« je opozorila Katja Mohorčič, dr. med., vodja Enote za internistično onkologijo Klinike Golnik.
Dosegli smo, kar se je zdelo nedosegljivo
Imunoterapija kot monoterapija ali v kombinaciji s kemoterapijo v zadnjem desetletju nedvomno pomeni enega največjih, celo revolucionarnih napredkov pri zdravljenju pljučnega raka kot v onkologiji nasploh, je povedala asist. dr. Nina Turnšek, dr. med., specialistka internistične onkologije z Onkološkega inštituta Ljubljana.
Slovenske smernice za obravnavo pljučnega raka
V zadnjih 15 letih se je zgodilo veliko novosti v zdravljenju pljučnega raka, zato so bile slovenske smernice že težko pričakovane. Na Tavčarjevih dnevih 2019 jih je predstavila doc. dr. Martina Vrankar, dr. med., z Onkološkega inštituta Ljubljana in povedala, da gre za pomemben korak k poenotenju obravnave bolnikov.
Kaj je odmevalo na letošnjem kongresu ELCC?
Asist. dr. Urška Janžič, dr. med., spec. internistične onkologije z Univerzitetne klinike Golnik predstavlja najbolj odmevne raziskave s kongresa ELCC. Izpostavi odmevne podatke zdravljenja z amivantamabom ter z nekaterimi drugimi tarčnimi terapijami. Na področju zdravljenja z zaviralci imunskih nadzornih točk je izstopala deeskalacija zdravljenja, predstavi pa tudi dve zanimivi raziskavi s pembrolizumabom.
Novosti v diagnostiki pljučnega raka
Poleg uveljavljene standardne diagnostične poti za odkrivanje pacientov z rakom pljuč sta bila kot pomembna pristopa na kongresu ELCC predstavljena program presejanja (nizkodozni CT – LDCT) in sledenje naključno ugotovljenih nodulov, ki so bili odkriti ob diagnostiki drugih bolezni. Piše doc. dr. Mateja Marc Malovrh, dr. med., spec. pnevmologije z Univerzitetne klinike Golnk.
So razlike v koristi zdravljenja z zaviralci PD-(L)1 glede na spol bolnika?
Na ELCC so predstavili tudi metaanalizo, ki zajema 13 kliničnih študij faze III, v katero so vključili več kot 8.000 bolnikov z NDRP. V analizi so primerjali učinkovitosti zaviralcev PD-(L)1, nivolumaba, pembrolizumaba, atezolizumaba, durvalumaba, cemiplimaba, avelumaba in tislelizumaba, s kemoterapijo pri moških in ženskah. Kako spol bolnika vpliva na izide zdravljenja?
