Kaj kažejo odmevnejše raziskave zaviralcev kontrolnih točk v kombinaciji s kemoterapijo pri zdravljenju razsejanega nedrobnoceličnega raka pljuč ali v adjuvantnem okolju, ki so jih predstavili na WCLC? Predstavljamo tudi metaanalizo, ki je proučevala preživetje starejših bolnikov, zdravljenih z imunoterapijo.
Bi lahko raziskava POSEIDON, predstavljena na letošnjem WCLC, spremenila klinično prakso zdravljenja razsejanega nedrobnoceličnega raka pljuč v prvem redu, je komentirala internistična onkologinja asist. dr. Nina Turnšek, dr. med., z Onkološkega inštituta Ljubljana. Obenem je predstavila tudi druge zanimive podatke, korist negativne raziskave ATLANTIS in tri zanimive študije v zgodnji fazi.
Letošnji ASCO ponovno ni razočaral, je poudarila mag. Mojca Unk, dr. med., spec. internistične onkologije, ki je komentirala najvidnejše raziskave. Novi in posodobljeni rezultati študij o sistemskem zdravljenju še naprej zbujajo optimizem, da bi pljučni rak lahko postal kronična, a obvladljiva bolezen.
Kako je epidemija covida-19 vplivala na število bolnikov, ki jim je bil diagnosticiran rak pljuč, in na njihovo zdravljenje, smo izvedeli iz analiz, ki so jih predstavile doc. dr. Mateja Marc Malovrh, dr. med., in Katja Mohorčič, dr. med., obe s Klinike Golnik, ter Dušanka Vidovič, dr. med., iz UKC Maribor.
Era zdravljenja z imunoterapijo je drastično spremenila preživetje bolnikov z razsejanim in lokalno napredovalim rakom pljuč. O spremembah klinične prakse glede na sveže podatke raziskav in nove smernice ter o zdravljenju v prihodnosti smo se pogovarjali z internistično onkologinjo asist. dr. Nino Turnšek, dr. med., z Onkološkega inštituta Ljubljana.
Kaj so pokazali rezultati analize zdravljenja pljučnega raka na Kliniki Golnik v prvem letu epidemije in čemu je pripisovati te rezultate, je povedala pnevmologinja Katja Mohorčič, dr. med., vodja Enote za internistično onkologijo, ki je na kratko pogledala tudi v prihodnost zdravljenja.
Simptomi pljučnega raka in bolezni COVID-19 se v marsičem prekrivajo, kar lahko privede do odložene pravilne diagnoze raka. »Glede na trenutno epidemiološko situacijo v Sloveniji je veliko bolj verjetno, da ima bolnik raka pljuč kot pa bolezen COVID-19,« je opozorila Katja Mohorčič, dr. med., vodja Enote za internistično onkologijo Klinike Golnik.
Imunoterapija kot monoterapija ali v kombinaciji s kemoterapijo v zadnjem desetletju nedvomno pomeni enega največjih, celo revolucionarnih napredkov pri zdravljenju pljučnega raka kot v onkologiji nasploh, je povedala asist. dr. Nina Turnšek, dr. med., specialistka internistične onkologije z Onkološkega inštituta Ljubljana.
V zadnjih 15 letih se je zgodilo veliko novosti v zdravljenju pljučnega raka, zato so bile slovenske smernice že težko pričakovane. Na Tavčarjevih dnevih 2019 jih je predstavila doc. dr. Martina Vrankar, dr. med., z Onkološkega inštituta Ljubljana in povedala, da gre za pomemben korak k poenotenju obravnave bolnikov.
V infografiki predstavljamo, koga, kako in kdaj testiramo. Katera je optimalna metoda testiranja, koliko časa je potrebno za testiranje, kako sporočamo in interpretiramo rezultate ter kdaj bolnike vnovično testiramo? Pregled je pripravil prim. Izidor Kern, dr. med., spec. patologije s Klinike Golnik.
Katere raziskave so na letošnjem kongresu ESMO pritegnile največ pozornosti? Marija Ivanović, dr. med., spec. internistične onkologije, predstavi raziskavo o vplivu onesnaženosti zraka na nastanek pljučnega raka pri nekadilcih ter komentira ugotovitve raziskav INCREASE, FLAURA, CodeBreak-200, INSIGHT-2, IPSOS, KEYNOTE-189 in -404 ter IFCT-1701.
Kljub dokazom o učinkovitosti presejanja za pljučnega raka iz kliničnih preizkušanj je učinkovitost v klinični praksi nejasna. Zato so raziskovalci proučili vpliv presejanja z nizkodoznim CT na distribucijo stadija in skupno incidenco pljučnega raka. Predstavljamo nedavno objavljene ugotovitve.
Raziskava Sherlock-Lung ameriškega Nacionalnega inštituta za raka je osvetlila gensko ozadje pljučnega raka pri bolnikih, ki niso nikoli kadili. Kakšne podtipe je razkrilo sekvenciranje celotnega genoma in kako bi lahko nove ugotovitve vplivale na razvoj natančnejšega zdravljenja?