Koraki do presejalnega programa za pljučnega raka v Sloveniji

V želji, da Slovenija še naprej ostane ena izmed evropskih držav, ki svojim prebivalcem ponuja vsa z dokazi podprta organizirana presejanja za raka, in v želji zmanjšati umrljivost zaradi pljučnega raka smo začeli izvajati aktivnosti za implementacijo programa presejanja za pljučnega raka. Kako poteka postopek in kje smo z uvedbo? Piše doc. dr. Martina Vrankar, dr. med., spec. onkologije z radioterapije z Onkološkega inštituta Ljubljana.

Preberi članek
ELCC 2024 in odmevnih pet

Kaj je odmevalo na letošnjem kongresu? Predstavljamo nove ugotovitve raziskav PACIFIC-2, FLAURA-2 in DeLLphi-300 ter podatke raziskav Paloma in Imscin002, v katerih so proučevali podkožne aplikacije zdravil. Podatke je zbrala Marina Čakš, dr. med., spec. internistične onkologije z Oddelka za onkologijo UKC Maribor.

Kaj kažejo podatki iz klinične prakse o zdravljenju starejših bolnikov?

Na letošnjem kongresu ELCC so predstavili podatke retrospektivne raziskave raziskovalcev iz UKC Beograd in s Klinike Golnik, v kateri so izide zdravljenja starejših bolnikov s pembrolizumabom z napredovalim NDRP primerjali z izidi mlajših bolnikov. Povzemamo njihove ugotovitve.

ESMO 2023 v znamenju pljučnega raka

Asist. mag. Mojca Unk, dr. med., spec. internistične onkologije z Onkološkega inštituta pravi, da je ESMO odmeval z novostmi v zdravljenju pljučnega raka. Komentirala je raziskave ALINA, PACIFIC-6, LIBRETTO-631, MARIPOSA in MARIPOSA-2, PAPILLON, DeLLphi-301 ter CheckMate-77T in KEYNOTE-671. Za slednji dve pravi, da odpirata več novih vprašanj kot prinašata odgovorov.

Kako izguba bolnika vpliva na nas?

Kako se zdravstveni delavci spoprijemamo z doživljanjem izgube, ki jo včasih prinaša boj z rakom? Ali tudi mi žalujemo za svojimi bolniki? Odgovore je na 5. slovenskem kongresu paliativne oskrbe iskala mag. Andreja Škufca Smrdel, univ. dipl. psih., spec. klinične psihologije z Onkološkega inštituta Ljubljana.

Kdaj je pri diagnostiki potreben premislek?

Ali vsi starostniki s pljučnim infiltratom res potrebujejo diagnostiko? O razlogih za in proti sta na Golniškem simpoziju razpravljali Katja Adamič, dr. med., specialistka pnevmologije in alergologije ter klinične imunologije, in doc. dr. Mateja Marc Malovrh, dr. med., specialistka pnevmologije, obe z Univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik.

ZIKT v zdravljenju resektabilnega NDRP

Zbrali smo podatke raziskav, ki so proučevale, kako dodatek zaviralcev imunskih kontrolnih točk (ZIKT) k standardnemu zdravljenju resektabilnega NDRP podaljša čas do ponovitve bolezni in izboljša preživetje bolnikov. Katere dileme v zdravljenju še niso razjasnjene? Podatke je strnila Aleksandra Sokolova, dr. med., z Onkološkega inštituta Ljubljana.

Slovenski prispevek k raziskovanju pljučnega raka

Predstavljamo še ugotovitve treh raziskav z ESMO, v katerih so sodelovali tudi slovenski raziskovalci. Gre za podatke iz realnega okolja o zdravljenju dveh majhnih skupin bolnikov, in sicer bolnikov z DRP in bolnikov z mutacijo BRAF in cMET »skipping« mutacijo v eksonu 14 ter raziskavo o oceni kakovosti življenja bolnikov po SBRT.

Trendi v diagnostiki pljučnega raka

Kako postaviti natančno diagnozo, ko se s preiskavami odkriva vse več manjših lezij v pljučih? Katere novejše tehnike imajo največji potencial za uporabo? Odgovore so iskali na Golniškem simpoziju, izzive diagnostike v prihodnosti je nakazal doc. dr. Aleš Rozman, dr. med., spec. pnevmologije.

Protibolečinsko obsevanje kosti je zelo učinkovito

Protibolečinski učinek obsevanja je enako dober ne glede na število obsevalnih odmerkov ali izbrano obsevalno tehniko, je na 5. slovenskem kongresu paliativne oskrbe poudarila doc. dr. Jasna But Hadžić, dr. med., spec. onkologije z radioterapijo iz Sektorja za radioterapijo OI Ljubljana.

SBRT ali kirurško zdravljenje zgodnjega raka pljuč?

Ali bi lahko tudi operabilne bolnike z zgodnjim rakom pljuč zdravili s SBRT? Kakšni so rezultati za bolnike in zakaj odgovor ni tako enostaven, je razložila doc. dr. Karmen Stanič, dr. med., spec. onkologije z radioterapijo z Onkološkega inštituta Ljubljana.

Tekočinska biopsija: kdaj in zakaj v teoriji in praksi

Katere so prednosti uporabe tekočinske biopsije? Kako jo umeščamo v diagnostično obravnavo in pri katerih bolnikih? Informacije je strnil prim. Izidor Kern, dr. med., spec. patologije s Klinike Golnik.

V letu 2020 8,6 % manj novih primerov pljučnega raka od pričakovanj

Register raka RS na Onkološkem inštitutu Ljubljana je konec oktobra objavil podatke o bremenu raka v letu 2020, prvem letu epidemije covida-19. Koliko je bilo odkritih rakov glede na pričakovano število novih primerov? Ali so se uresničile napovedi?

ESMO 2023: prve odmevne raziskave v tarčnem zdravljenju

Predstavljamo še nekaj rezultatov raziskav zdravljenja napredovalega nedrobnoceličnega raka pljuč (NDRP), tako tiste, ki obetajo spremembe v klinični praksi, kot tiste, ki niso dosegli pričakovanj. Kakšne koristi so ugotovili v raziskavah ATTLAS, PAPILLON in TROPION-Lung01?

Spodbudni rezultati za drobnoceličnega raka pljuč (DRP)

Letošnji svetovni svetovni kongres pljučnega raka (WCLC) je spremljala asist. Urška Janžič, dr. med., spec. internistične onkologije s Klinike Golnik. Med predstavljenimi plenarnimi predavanji sta izstopali raziskavi o zdravljenju malignega mezotelioma plevre in EGFR-mutiranega NDRP, prvič pa so bili predstavljeni spodbudni rezultati za DPR.

Ključni premiki v presejanju pljučnega raka

Kaj kažejo izsledki zadnjih raziskav o presejanju pljučnega raka? Katera so še neodgovorjena vprašanja? Kakšne so izkušnje v Evropi in kateri so naslednji koraki Slovenije? Piše doc. dr. Martina Vrankar, dr. med., spec. radioterapije in onkologije z Onkološkega inštituta Ljubljana.

Samo za strokovno javnost

Portal Onco-academia.com je zbirno mesto strokovnih vsebin o novostih in dogajanju s področja zdravljenja raka.

}