Kako postaviti natančno diagnozo, ko se s preiskavami odkriva vse več manjših lezij v pljučih? Katere novejše tehnike imajo največji potencial za uporabo? Odgovore so iskali na Golniškem simpoziju, izzive diagnostike v prihodnosti je nakazal doc. dr. Aleš Rozman, dr. med., spec. pnevmologije.
Protibolečinski učinek obsevanja je enako dober ne glede na število obsevalnih odmerkov ali izbrano obsevalno tehniko, je na 5. slovenskem kongresu paliativne oskrbe poudarila doc. dr. Jasna But Hadžić, dr. med., spec. onkologije z radioterapijo iz Sektorja za radioterapijo OI Ljubljana.
Ali bi lahko tudi operabilne bolnike z zgodnjim rakom pljuč zdravili s SBRT? Kakšni so rezultati za bolnike in zakaj odgovor ni tako enostaven, je razložila doc. dr. Karmen Stanič, dr. med., spec. onkologije z radioterapijo z Onkološkega inštituta Ljubljana.
Register raka RS na Onkološkem inštitutu Ljubljana je konec oktobra objavil podatke o bremenu raka v letu 2020, prvem letu epidemije covida-19. Koliko je bilo odkritih rakov glede na pričakovano število novih primerov? Ali so se uresničile napovedi?
Predstavljamo še nekaj rezultatov raziskav zdravljenja napredovalega nedrobnoceličnega raka pljuč (NDRP), tako tiste, ki obetajo spremembe v klinični praksi, kot tiste, ki niso dosegli pričakovanj. Kakšne koristi so ugotovili v raziskavah ATTLAS, PAPILLON in TROPION-Lung01?
Letošnji svetovni svetovni kongres pljučnega raka (WCLC) je spremljala asist. Urška Janžič, dr. med., spec. internistične onkologije s Klinike Golnik. Med predstavljenimi plenarnimi predavanji sta izstopali raziskavi o zdravljenju malignega mezotelioma plevre in EGFR-mutiranega NDRP, prvič pa so bili predstavljeni spodbudni rezultati za DPR.
Kaj kažejo izsledki zadnjih raziskav o presejanju pljučnega raka? Katera so še neodgovorjena vprašanja? Kakšne so izkušnje v Evropi in kateri so naslednji koraki Slovenije? Piše doc. dr. Martina Vrankar, dr. med., spec. radioterapije in onkologije z Onkološkega inštituta Ljubljana.
Dopolnilno zdravljenje z zaviralci imunskih nadzornih točk pri pljučnem raku zgodnjih stadijev pomembno podaljša preživetje brez napredovanja bolezni in dolgoročna preživetja bolnikov. Dr. Dragan Trivanović, dr. med., spec. internistične onkologije, predstojnik Oddelka za onkologijo Splošne bolnišnice Pula, je na kongresu REKONIO predstavil ključne raziskave, zdravljenja, ki spreminjajo paradigmo zdravljenja.
Ena izmed strategij za izboljšanje izidov bolnikov z zgodnejšimi stadiji pljučnega raka je predoperativno sistemsko zdravljenje, je na kongresu REKONIO poudarila asist. dr. Nina Turnšek, dr. med., specialistka internistične onkologije z Onkološkega inštituta v Ljubljani. Kaj o koristih razkrivajo dosedanje raziskave in katera so še odprta vprašanja?
Povsem razumno je pričakovati, da bodo v prihodnosti veliki jezikovni modeli, kot je ChatGPT, imeli svojo vlogo tudi v znanstvenoraziskovalnem in kliničnem delu v (hemato)onkologiji. Kakšne so možnosti uporabe? Katere dileme ostajajo odprte in kakšne so možnosti za njihovo razrešitev?
Na letošnjem kongresu ASCO je bilo predstavljenih veliko pomembnih raziskav, ki bodo spreminjale redno klinično prakso tudi na področju zdravljenja raka pljuč. Katja Mohorčič, dr. med., spec. pnevmologije iz Klinike Golnik, je komentirala raziskave iz zdravljenja perioperativnega resektabilnega in metastatskega NDRP, izpostavila pa je tudi nekaj inovativnih pristopov v zdravljenju.
Dušanka Vidovič, dr. med., spec. interne medicine in pnevmologije, je na srečanju Združenja pnevmologov Slovenije predstavila obravnavo bolnikov s sumom na pljučnega raka na Oddelku za pljučne bolezni UKC Maribor, kjer odkrijejo približno 10 % novoodkritih pljučnih rakov v Sloveniji. Kako primerljivi so podatki o preživetju v primerjavi z registrom raka?
Število bolnikov, ki so jim v preteklosti diagnosticirali raka, nato pa so jim diagnosticirali novo obliko raka, narašča. Katere skupine so imele večjo verjetnost za novo diagnozo raka? Objavljamo ključne ugotovitve nedavno objavljenega poročila v reviji JAMA Oncology.