V nekaterih primerih raka v desnem pljučnem krilu zaradi tumorske razširitve, bronhialne vpletenosti ali infiltracije v pljučno arterijo je potrebna bilobektomija. To je relativno redek poseg, perioperativni podatki o preživetju niso dobro opisani v primerjavi z drugimi pljučnimi resekcijami. Kaj je odkrila nova raziskava?
Kakšne spremembe prinaša NGS v analizi vzorcev tkiv pljučnega raka, razloži prim. Izidor Kern, dr. med., spec. patologije, vodja laboratorija za citologijo in patologijo na Kliniki Golnik, ki odgovarja tudi, kakšno bo mesto patologije v prihodnosti in na katere izzive še išče odgovore.
Podatki zanesljivo kažejo, da je presejanje eden najpomembnejših ukrepov za zmanjševanje umrljivosti zaradi pljučnega raka pri kadilcih. Doc. dr. Martina Vrankar, dr. med., spec. radioterapije in onkologije z Onkološkega inštituta Ljubljana, navaja ključne rezultate raziskav o koristih presejalnega programa, izzive pri njegovem vzpostavljanju in temeljne razlike z drugimi presejalnimi programi.
O trenutnem standardu zdravljenja malignega mezotelioma in zadnjih novostih v obravnavi teh bolnikov smo se pogovarjali s Katjo Mohorčič, dr. med., spec. pnevmologije s Klinike Golnik. Predstavila nam je tudi rezultate dveh raziskav, v katerih so na Kliniki Golnik proučevali tudi prediktivne dejavnike preživetja ter za odgovor na tarčno zdravljenje.
Kako lahko z vključitvijo paliativne oskrbe naredimo čim več za bolnike z razsejanim rakom pljuč, je na jesenskem srečanju Dnevi internistične onkologije – Integracija paliativne oskrbe v internistično onkologijo predstavil dr. Luka Čavka, dr. med., z UKC Maribor.
Kaj kažejo odmevnejše raziskave zaviralcev kontrolnih točk v kombinaciji s kemoterapijo pri zdravljenju razsejanega nedrobnoceličnega raka pljuč ali v adjuvantnem okolju, ki so jih predstavili na WCLC? Predstavljamo tudi metaanalizo, ki je proučevala preživetje starejših bolnikov, zdravljenih z imunoterapijo.
Bi lahko raziskava POSEIDON, predstavljena na letošnjem WCLC, spremenila klinično prakso zdravljenja razsejanega nedrobnoceličnega raka pljuč v prvem redu, je komentirala internistična onkologinja asist. dr. Nina Turnšek, dr. med., z Onkološkega inštituta Ljubljana. Obenem je predstavila tudi druge zanimive podatke, korist negativne raziskave ATLANTIS in tri zanimive študije v zgodnji fazi.
Letošnji ASCO ponovno ni razočaral, je poudarila mag. Mojca Unk, dr. med., spec. internistične onkologije, ki je komentirala najvidnejše raziskave. Novi in posodobljeni rezultati študij o sistemskem zdravljenju še naprej zbujajo optimizem, da bi pljučni rak lahko postal kronična, a obvladljiva bolezen.
Kako je epidemija covida-19 vplivala na število bolnikov, ki jim je bil diagnosticiran rak pljuč, in na njihovo zdravljenje, smo izvedeli iz analiz, ki so jih predstavile doc. dr. Mateja Marc Malovrh, dr. med., in Katja Mohorčič, dr. med., obe s Klinike Golnik, ter Dušanka Vidovič, dr. med., iz UKC Maribor.
Era zdravljenja z imunoterapijo je drastično spremenila preživetje bolnikov z razsejanim in lokalno napredovalim rakom pljuč. O spremembah klinične prakse glede na sveže podatke raziskav in nove smernice ter o zdravljenju v prihodnosti smo se pogovarjali z internistično onkologinjo asist. dr. Nino Turnšek, dr. med., z Onkološkega inštituta Ljubljana.
Kaj so pokazali rezultati analize zdravljenja pljučnega raka na Kliniki Golnik v prvem letu epidemije in čemu je pripisovati te rezultate, je povedala pnevmologinja Katja Mohorčič, dr. med., vodja Enote za internistično onkologijo, ki je na kratko pogledala tudi v prihodnost zdravljenja.