Kaj je letos odmevalo na ASCO?
Letošnji ASCO ponovno ni razočaral, je poudarila mag. Mojca Unk, dr. med., spec. internistične onkologije, ki je komentirala najvidnejše raziskave. Novi in posodobljeni rezultati študij o sistemskem zdravljenju še naprej zbujajo optimizem, da bi pljučni rak lahko postal kronična, a obvladljiva bolezen.
Diagnostika in zdravljenje pljučnega raka v Sloveniji v prvem letu epidemije
Kako je epidemija covida-19 vplivala na število bolnikov, ki jim je bil diagnosticiran rak pljuč, in na njihovo zdravljenje, smo izvedeli iz analiz, ki so jih predstavile doc. dr. Mateja Marc Malovrh, dr. med., in Katja Mohorčič, dr. med., obe s Klinike Golnik, ter Dušanka Vidovič, dr. med., iz UKC Maribor.
Slovenska klinična praksa: novosti v zdravljenju z imunoterapijo
Era zdravljenja z imunoterapijo je drastično spremenila preživetje bolnikov z razsejanim in lokalno napredovalim rakom pljuč. O spremembah klinične prakse glede na sveže podatke raziskav in nove smernice ter o zdravljenju v prihodnosti smo se pogovarjali z internistično onkologinjo asist. dr. Nino Turnšek, dr. med., z Onkološkega inštituta Ljubljana.
Lansko leto je preseglo pričakovanja
Kaj so pokazali rezultati analize zdravljenja pljučnega raka na Kliniki Golnik v prvem letu epidemije in čemu je pripisovati te rezultate, je povedala pnevmologinja Katja Mohorčič, dr. med., vodja Enote za internistično onkologijo, ki je na kratko pogledala tudi v prihodnost zdravljenja.
COVID-19 zasenčil sum na pljučni karcinom
Simptomi pljučnega raka in bolezni COVID-19 se v marsičem prekrivajo, kar lahko privede do odložene pravilne diagnoze raka. »Glede na trenutno epidemiološko situacijo v Sloveniji je veliko bolj verjetno, da ima bolnik raka pljuč kot pa bolezen COVID-19,« je opozorila Katja Mohorčič, dr. med., vodja Enote za internistično onkologijo Klinike Golnik.
Dosegli smo, kar se je zdelo nedosegljivo
Imunoterapija kot monoterapija ali v kombinaciji s kemoterapijo v zadnjem desetletju nedvomno pomeni enega največjih, celo revolucionarnih napredkov pri zdravljenju pljučnega raka kot v onkologiji nasploh, je povedala asist. dr. Nina Turnšek, dr. med., specialistka internistične onkologije z Onkološkega inštituta Ljubljana.
Slovenske smernice za obravnavo pljučnega raka
V zadnjih 15 letih se je zgodilo veliko novosti v zdravljenju pljučnega raka, zato so bile slovenske smernice že težko pričakovane. Na Tavčarjevih dnevih 2019 jih je predstavila doc. dr. Martina Vrankar, dr. med., z Onkološkega inštituta Ljubljana in povedala, da gre za pomemben korak k poenotenju obravnave bolnikov.
ESMO 2023 v znamenju pljučnega raka
Asist. mag. Mojca Unk, dr. med., spec. internistične onkologije z Onkološkega inštituta pravi, da je ESMO odmeval z novostmi v zdravljenju pljučnega raka. Komentirala je raziskave ALINA, PACIFIC-6, LIBRETTO-631, MARIPOSA in MARIPOSA-2, PAPILLON, DeLLphi-301 ter CheckMate-77T in KEYNOTE-671. Za slednji dve pravi, da odpirata več novih vprašanj kot prinašata odgovorov.
Slovenski prispevek k raziskovanju pljučnega raka
Predstavljamo še ugotovitve treh raziskav z ESMO, v katerih so sodelovali tudi slovenski raziskovalci. Gre za podatke iz realnega okolja o zdravljenju dveh majhnih skupin bolnikov, in sicer bolnikov z DRP in bolnikov z mutacijo BRAF in cMET »skipping« mutacijo v eksonu 14 ter raziskavo o oceni kakovosti življenja bolnikov po SBRT.
Kdaj je pri diagnostiki potreben premislek?
Ali vsi starostniki s pljučnim infiltratom res potrebujejo diagnostiko? O razlogih za in proti sta na Golniškem simpoziju razpravljali Katja Adamič, dr. med., specialistka pnevmologije in alergologije ter klinične imunologije, in doc. dr. Mateja Marc Malovrh, dr. med., specialistka pnevmologije, obe z Univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik.
ZIKT v zdravljenju resektabilnega NDRP
Zbrali smo podatke raziskav, ki so proučevale, kako dodatek zaviralcev imunskih kontrolnih točk (ZIKT) k standardnemu zdravljenju resektabilnega NDRP podaljša čas do ponovitve bolezni in izboljša preživetje bolnikov. Katere dileme v zdravljenju še niso razjasnjene? Podatke je strnila Aleksandra Sokolova, dr. med., z Onkološkega inštituta Ljubljana.
Kako izguba bolnika vpliva na nas?
Kako se zdravstveni delavci spoprijemamo z doživljanjem izgube, ki jo včasih prinaša boj z rakom? Ali tudi mi žalujemo za svojimi bolniki? Odgovore je na 5. slovenskem kongresu paliativne oskrbe iskala mag. Andreja Škufca Smrdel, univ. dipl. psih., spec. klinične psihologije z Onkološkega inštituta Ljubljana.
Rezultati hrvaškega programa za presejanje pljučnega raka po treh letih
Na letošnjem Golniškem simpoziju je Kristina Krpina, dr. med., spec. pulmologije s Klinike za pljučne bolezni Jordanovac Univerzitetnega kliničnega centra Zagreb, predstavila pomembna spoznanja, rezultate in dosežke, ki so se nabrali v treh letih od zagona.
Bodite prvi obveščeni o novostih in dogajanjih
Vnesite vaše ime, priimek, elektronski naslov, izberite želeno področje in se prijavite na prejemanje naših novic.