Slovenske smernice za obravnavo pljučnega raka
V zadnjih 15 letih se je zgodilo veliko novosti v zdravljenju pljučnega raka, zato so bile slovenske smernice že težko pričakovane. Na Tavčarjevih dnevih 2019 jih je predstavila doc. dr. Martina Vrankar, dr. med., z Onkološkega inštituta Ljubljana in povedala, da gre za pomemben korak k poenotenju obravnave bolnikov.
Novosti in izzivi v patološki obravnavi pljučnega raka
Prim. Izidor Kern, dr. med., spec. patologije in vodja Laboratorija za citologijo in patologijo na Kliniki Golnik v videu predstavi nekaj ključnih izzivov, s katerimi se trenutno srečujejo patologi. Zakaj je potrebno skrbno ravnanje z vzorci? Kako neoadjuvantno zdravljenje spreminja patološko obravnavo? Kaj bo v prihodnosti drugače pri drobnoceličnem raku pljuč?
Novosti v zdravljenju napredovalega/razsejanega NDRP
V preglednici smo zbrali šest izstopajočih raziskav s kongresa ASCO, ki so proučevale učinkovost ali varnost terapij v zdravljenju NDRP. Kaj za prihnodst zdravljenja pomenijo rezultati raziskav CAMPASS, SACHI, HERTHENA-Lung01, KRYSTAL-7, REZILIENT-1 in TROPION-Lung02?
Razmerje med koristjo in tveganji dodajanja kemoterapije zdravljenju z ZINT
Zaviralci imunskih nadzornih točk (ZINT) veljajo za standardno zdravljenje napredovalega nedrobnoceličnega raka pljuč, ki jih pogosto uporabimo v kombinaciji s kemoterapijo. Razmerje med dodano koristjo in imunsko pogojenimi neželenimi učinki je pri kombiniranem pristopu, zlasti v heterogenih in starejših populacijah, ki so večinoma slabo zastopane v kliničnih študijah, še vedno slabo opredeljeno.
ASCO 2025: poudarki iz diagnosticiranja in zdravljenja zgodnjega pljučnega raka
Predstavljamo pet kratkih raziskav z letošnjega kongresa ASCO, ki ponujajo nov vpogled v učinke presejalnega programa pljučnega raka in programa naključnega odkrivanja nodusov ter bolj ali manj uspešne nove kombinacije v zdravljenju zgodnjega NDRP. Med slednjimi je izstopala raziskava NeoADAURA.
Starejši bolnik s pljučnim rakom – izzivi in priložnosti
Povprečna starost bolnikov z rakom pljuč ob diagnozi presega 65 let, zato se vse pogosteje srečujemo s specifičnimi izzivi zdravljenja te populacije. Številni starostniki z rakom ostajajo nezdravljeni ali prejemajo podoptimalno zdravljenje, piše Katja Mohorčič, dr. med., spec. pnevmologije s Klinike Golnik.
Programi zgodnjega dostopa do zdravil
Slovenski raziskovalci so ovrednotili razpoložljivost in raziskali značilnosti programov zgodnjega dostopa do zdravil v Sloveniji. V analizo so vključili 324 novih zdravil v desetletnem obdobju. Največji delež zdravil je bil namenjen onkološkemu zdravljenju. Kaj so ugotovili v analizi?
Koraki do presejalnega programa za pljučnega raka v Sloveniji
V želji, da Slovenija še naprej ostane ena izmed evropskih držav, ki svojim prebivalcem ponuja vsa z dokazi podprta organizirana presejanja za raka, in v želji zmanjšati umrljivost zaradi pljučnega raka smo začeli izvajati aktivnosti za implementacijo programa presejanja za pljučnega raka. Kako poteka postopek in kje smo z uvedbo? Piše doc. dr. Martina Vrankar, dr. med., spec. onkologije z radioterapije z Onkološkega inštituta Ljubljana.
Sporočanje slabe novice
»Mi prinašamo novice, ki trajno spreminjajo življenje. Sporočamo, da se je žena spremenila v vdovo, da je mama ostala brez sina, da smo potrdili maligno bolezen z zelo slabo prognozo. Zavedati se moramo pomembnosti trenutka in pomembnosti načina posredovanja teh sporočil svojim bolnikom in njihovim svojcem,« je povedala prim. Simona Repar Bornšek, dr. med., spec. družinske medicine iz ZD Ljubljana. Z njo smo iskali pristope, ki olajšajo najtežjo vrsto komunikacije v medicini.
O bolnikovem zavedanju prognoze
Kako sporočamo diagnozo, načrt obravnave in možnost potekov napredovale bolezni? Zakaj je pomembno raziskati, kako je bolnik razumel pogovor? Odgovore ponujajo izsledki evropskega projekta iLIVE, ki ga predstavlja Urška Lunder, dr. med., z Univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik.
Rezultati hrvaškega programa za presejanje pljučnega raka po treh letih
Na letošnjem Golniškem simpoziju je Kristina Krpina, dr. med., spec. pulmologije s Klinike za pljučne bolezni Jordanovac Univerzitetnega kliničnega centra Zagreb, predstavila pomembna spoznanja, rezultate in dosežke, ki so se nabrali v treh letih od zagona.
Genomska in evolucijska klasifikacija pljučnega raka pri nekadilcih
Raziskava Sherlock-Lung ameriškega Nacionalnega inštituta za raka je osvetlila gensko ozadje pljučnega raka pri bolnikih, ki niso nikoli kadili. Kakšne podtipe je razkrilo sekvenciranje celotnega genoma in kako bi lahko nove ugotovitve vplivale na razvoj natančnejšega zdravljenja?
Adjuvantno zdravljenje s pembrolizumabom izboljšalo DFS
Zdravljenje s pembrolizumabom je statistično pomembno izboljšalo preživetje brez bolezni v primerjavi s placebom pri adjuvantnem zdravljenju bolnikov z NDRP stadijev IB–IIIA, ki sta mu sledila kirurška resekcija in kemoterapija. Kakšni so rezultati raziskave faze 3 PEARLS/KEYNOTE-091?
