Novi podatki prospektivne opazovalne raziskave, predstavljeni na nedavnem kongresu ERS, kažejo, da imajo bolniki s pljučnim rakom večjo obremenjenost dihal in tkiva z mikroplastiko v primerjavi z osebami brez raka. Kaj je odkrila predstavljena analiza?
Tudi pri drobnoceličnem raku pljuč (DRP) je WCLC prinesel več pomembnih kliničnih novosti. Raziskavi TAISHAN-302 in ARTEMIS-008 sta predstavili spodbudne rezultate dveh konjugatov protitelesa in zdravila, usmerjenih proti B7-H3, pri ponovljenem DRP. Raziskava DeLLphi-309 pa je pokazala, da bi lahko podaljšani intervali odmerjanja tarlatamaba omogočili večjo prilagodljivost zdravljenja ob ohranjeni protitumorski aktivnosti.
Kongres WCLC je prinesel vrsto pomembnih podatkov, ki dajejo nove odgovore o zdravljenju nedrobnoceličnega raka pljuč (NDRP) – od novih tarčnih pristopov pri bolnikih z mutacijami EGFR in HER2 do imunoterapije in dolgoročnih koristi dopolnilnega zdravljenja. Katere so ključne ugotovitve raziskav DESTINY-Lung04, PAPILLON, REZILIENT 3, HARMONi-2, ADAURA, COPERNICUS in PRESERVE-003K? Katere ugotovitve bodo najbolj zaznamovale prihodnji razvoj zdravljenja NDRP?
Namen prispevka, ki je bil objavljen v reviji Current Oncology, je bil oceniti klinično učinkovitost in varnost subkutane terapije ter njen vpliv na organizacijo zdravstvene obravnave in zadovoljstvo bolnikov z NDRP. Sistematični pregled sta napisali avtorici Anela Muratović in doc. dr. Urška Janžič, dr. med., spec. internistične onkologije, obe s Klinike Golnik.
Na kongresu Ameriškega združenja za klinično onkologijo (ASCO 2026) so predstavili raziskavo, ki nakazuje, da bi agonisti receptorjev GLP-1 lahko pomembno znižali tveganje za napredovanje več vrst raka v razsejano bolezen. Analiza, ki je zajela več kot 10.000 bolnikov, je pokazala povezavo med uporabo teh zdravil po diagnozi raka in nižjim tveganjem za razvoj oddaljenih zasevkov pri več solidnih tumorjih, vključno s pljučnim rakom. Avtorji poudarjajo, da bodo ugotovitve morali potrditi v prospektivnih randomiziranih kliničnih raziskavah.
Kombinacija obsevanja in imunoterapije že dolgo vzbuja zanimanje zaradi možnosti sistemskega protitumorskega učinka, vendar se obetavni predklinični rezultati doslej niso vedno potrdili v klinični praksi. Kje smo danes in pri katerih rakih imamo za kombinacijo že dovolj dokazov? O novih spoznanjih, učinkovitosti in varnosti imunoradioterapije smo se pogovarjali z izr. prof. dr. Jasno But Hadžić, dr. med., spec. onkologije z radioterapijo z Onkološkega inštituta Ljubljana.
Na nedavnem kongresu Združenja za nuklearno medicino in molekularno slikanje je asist. Andrej Doma, dr. med., spec. nuklearne medicine, vodja Oddelka za nuklearno medicino na Onkološkem inštitutu Ljubljana, proučeval vpliv nedavne imunoterapije na diagnostično zanesljivost preiskave FET PET/CT pri bolnikih z možganskimi zasevki po radioterapiji metastaz. Študija poudarja spremenljivo napovedno zmogljivost bioloških označevalcev FET PET/CT pri ocenjevanju izidov možganskih lezij.
Slovenski raziskovalci so ovrednotili razpoložljivost in raziskali značilnosti programov zgodnjega dostopa do zdravil v Sloveniji. V analizo so vključili 324 novih zdravil v desetletnem obdobju. Največji delež zdravil je bil namenjen onkološkemu zdravljenju. Kaj so ugotovili v analizi?
V želji, da Slovenija še naprej ostane ena izmed evropskih držav, ki svojim prebivalcem ponuja vsa z dokazi podprta organizirana presejanja za raka, in v želji zmanjšati umrljivost zaradi pljučnega raka smo začeli izvajati aktivnosti za implementacijo programa presejanja za pljučnega raka. Kako poteka postopek in kje smo z uvedbo? Piše doc. dr. Martina Vrankar, dr. med., spec. onkologije z radioterapije z Onkološkega inštituta Ljubljana.
»Mi prinašamo novice, ki trajno spreminjajo življenje. Sporočamo, da se je žena spremenila v vdovo, da je mama ostala brez sina, da smo potrdili maligno bolezen z zelo slabo prognozo. Zavedati se moramo pomembnosti trenutka in pomembnosti načina posredovanja teh sporočil svojim bolnikom in njihovim svojcem,« je povedala prim. Simona Repar Bornšek, dr. med., spec. družinske medicine iz ZD Ljubljana. Z njo smo iskali pristope, ki olajšajo najtežjo vrsto komunikacije v medicini.
Kako sporočamo diagnozo, načrt obravnave in možnost potekov napredovale bolezni? Zakaj je pomembno raziskati, kako je bolnik razumel pogovor? Odgovore ponujajo izsledki evropskega projekta iLIVE, ki ga predstavlja Urška Lunder, dr. med., z Univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik.
Na letošnjem Golniškem simpoziju je Kristina Krpina, dr. med., spec. pulmologije s Klinike za pljučne bolezni Jordanovac Univerzitetnega kliničnega centra Zagreb, predstavila pomembna spoznanja, rezultate in dosežke, ki so se nabrali v treh letih od zagona.
Raziskava Sherlock-Lung ameriškega Nacionalnega inštituta za raka je osvetlila gensko ozadje pljučnega raka pri bolnikih, ki niso nikoli kadili. Kakšne podtipe je razkrilo sekvenciranje celotnega genoma in kako bi lahko nove ugotovitve vplivale na razvoj natančnejšega zdravljenja?
Zdravljenje s pembrolizumabom je statistično pomembno izboljšalo preživetje brez bolezni v primerjavi s placebom pri adjuvantnem zdravljenju bolnikov z NDRP stadijev IB–IIIA, ki sta mu sledila kirurška resekcija in kemoterapija. Kakšni so rezultati raziskave faze 3 PEARLS/KEYNOTE-091?
Nove metodologije testiranja nedrobnoceličnega raka pljuč (NDRP), kot je sekvenciranje nove generacije, omogočajo razpoznavanje novih vodilnih onkogenov, ki vodijo rakavo celico v nenadzorovano rast in zasevanje. Za katere molekularne podtipe NDRP imamo v Sloveniji na voljo tarčna zdravila TKI? Pregled je pripravila Katja Mohorčič, dr. med.
V obdobju precizne medicine postajajo podatki, zbrani v klinični praksi, vse bolj pomembni, saj se z analiziranjem teh podatkov veliko naučimo o izidih diagnostike in zdravljenja rutinsko zdravljenih skupin bolnikov, pravi specialistka pnevmologije Katja Mohorčič, dr. med., vodja enote za internistično onkologijo na Kliniki Golnik.
Katere raziskave napovedujejo spremembe v zdravljenju operabilnega, lokalno napredovalega ali razsejanega nedrobnoceličnega raka pljuč? Asist. dr. Nina Turnšek, dr. med., spec. internistične onkologije, je pripravila pregled režimov in redov zdravljenja, tarčnih populacij ter ključne izide študij.
Predstavljamo izide vidnejših raziskav, ki so preučevale zdravljenje nedrobnoceličnega raka pljuč z imunoterapijo v monoterapiji ali kombinaciji pri napredovalem nedrobnoceličnem pljučnem raku ali v zgodnejših stadijih. Kakšne dobrobiti za bolnike kažejo zadnje študije?