Raziskava lidERA, ki je primerjala zdravljenje z giredestrantom s standardno dopolnilno hormonsko terapijo, je pokazala izsledke, ki nakazujejo možnost vzpostavitve novega standarda zdravljenja zgodnjega HR+ HER2– raka dojk. Ključne ugotovitve je predstavil doc. dr. Domen Ribnikar, dr. med., spec. internistične onkologije in predstojnik Sektorja internistične onkologije Onkološkega inštituta Ljubljana.
Na Švedskem so na vzorcu več kot 105.000 žensk, vključenih v mamografski presejalni program raka dojk, primerjali stopnjo intervalnih rakov ob uporabi umetne inteligence (UI) v primerjavi s standardnim dvojnim odčitavanjem brez UI. Raziskava, objavljena v reviji The Lancet, je hkrati ovrednotila občutljivost in specifičnost obeh pristopov. Kakšni so bili rezultati?
Zasevki v centralni živčni sistem predstavljajo večji terapevtski izziv pri zdravljenju razsejanega HER2+ raka dojk. Kakšni so dosedanji terapevtski temelji in kje se kaže vse pomembnejša vloga sistemskega zdravljenja? Katere terapevtske izbire in optimalno zaporedje zdravljenja narekujejo smernice ESMO ter NCCN/ASCO pri aktivnih zasevkih? Kaj pa zdravljenje po napredovanju bolezni? Vsebino je pripravila Neža Režun, dr. med., z Onkološkega inštituta Ljubljana.
Kako pomembni so različni vidiki spremljanja po končanem aktivnem zdravljenju raka dojk ali ginekološkega raka za bolnice in kako za zdravnike na primarni ravni, ki naj bi spremljanje izvajali ali pri njem sodelovali? Specialistki ginekologije in porodništva Lara Lukman, dr. med., in doc. dr. Maja Pakiž, dr. med., s KO za ginekološko onkologijo in onkologijo dojk UKC Maribor sta z raziskavo odprli vprašanja, pomembna za uskladitev smernic, organizacije spremljanja in dejanskih potreb bolnic.
Kako zdravljenje s kombinacijo sacituzumab govitekana in pembrolizumaba izboljšuje izide bolnikov s predhodno nezdravljenim PD-L1-pozitivnim lokalno napredovalim, neresektabilnim ali razsejanim trojno negativnim rakom dojk (TNRD)? Povzemamo rezultate raziskave, objavljene v reviji The New England Journal of Medicine.
Povezava med obsevanjem in bolečino v roki ter omejeno gibljivostjo rame je slabo raziskana, obstoječi rezultati pa so neenotni. Doc. dr. Ivica Ratoša, dr. med., spec. onkologije z radioterapijo z OI Ljubljana, je s sodelavci v okviru projekta OREH preučevala vpliv različnih doz obsevanja na ramenski sklep oziroma glavico nadlahtnice pri bolnicah z zgodnjim rakom dojk. Rezultate raziskave so predstavili na kongresu SABCS.
Raziskava švedskih nacionalnih registrov, ki je zajela več kot dva milijona žensk, je preučevala tveganje za pojav raka dojk pri uporabnicah različnih oblik hormonske kontracepcije. Kaj sporočajo rezultati, objavljeni v publikaciji JAMA? Kako je te rezultate mogoče interpretirati v širšem kontekstu znanih koristi hormonske kontracepcije?
Obravnava bolnikov s HER2+ razsejanim rakom dojk se usmerja v optimizacijo prvolinijskega in vzdrževalnega zdravljenja po indukcijski kemoterapiji. V nadaljevanju povzemamo rezultate raziskav HER2CLIMB-05, PATINA in DESTINY-Breast09, predstavljenih na lanskem kongresu SABCS in ASCO. Recenzentka vsebine je doc. dr. Simona Borštnar, dr. med., spec. internistične onkologije in interne medicine, vodja multidisciplinarnega tima za raka dojk OI Ljubljana.
Novi rezultati ponujajo poglobljen vpogled v dolgoročne izide zdravljenja, vlogo bioloških in kliničnih dejavnikov ter pomen zaporedja zdravljenja z zaviralci CDK4/6 v adjuvantnem in metastatskem okolju. V prispevku povzemamo štiri raziskave, predstavljene na kongresu SABCS, ki osvetljujejo vlogo zaviralcev CDK4/6 pri zdravljenju bolnikov s HR+/HER2– rakom dojk.
Ali vrsta rekonstrukcije vpliva na pojavnost zapletov po operaciji in pri kateri vrsti rekonstrukcije je večja verjetnost za dodatne posege? Na ti vprašanji odgovarja še ena raziskava, predstavljena na kongresu SABCS, ki jo je izvedla asist. Romi Cencelj-Arnež, dr. med., spec. splošne kirurgije, FEBS, z OI Ljubljana. Z ekipo je analizirala izide rekonstrukcij s silikonskimi vsadki v primerjavi z rekonstrukcijo z lastnim tkivom po predhodnem obsevanju.