Doc. dr. Helena Barbara Zobec Logar, dr. med., spec. onkologije z radioterapijo z OI Ljubljana, je na kongresu ESTRO 2025 predstavila rezultate raziskave, ki jo je izpeljala v sodelovanju s kolegi iz Madrida. Cilj raziskave je bil natančnejša ocena izvedljivosti in varnosti ultravisokodoznih frakcij stereotaktičnega obsevanja (SBRT) pri bolnikih z rakom prostate.
Kako naj ob vse širšem naboru onkoloških terapij pravočasno prepoznamo in obvladamo srčno-žilne zaplete ter bolnikom zagotovimo optimalne izide zdravljenja? Nekaj priporočil je na strokovnem srečanju Kardio-onkološki dan predstavila Mateja Stopinšek Rajšp, mag. farm., spec. klin. farm., iz Centralne lekarne UKC Maribor.
Čeprav je danes fuzijska ciljana biopsija prostate, vodena z magnetnoresonančnim slikanjem (MRI), uveljavljen standard v diagnostiki raka prostate, se kot obetavna alternativna slikovna metoda vse bolj uveljavlja visoko ločljiv mikroultrazvok (MUS). V publikaciji JAMA so objavili izsledke raziskave OPTIUMUM, ki je zajela 20 centrov iz osmih držav in primerjala natančnost metod. Kaj so ugotovili?
Spolne težave, povezane z rakom, bolniki uvrščajo med tiste, ki najpogosteje ostanejo brez obravnave. Opravili smo pregled literature o najpogostejših spolnih disfunkcijah, ki se pojavijo po zdravljenju uroloških rakov. Ta vidik si zasluži več pozornosti zdravstvenih delavcev, poudarja Anja Brčan, mag. zdr. nege s KO za urologijo UKC Ljubljana.
Dr. Mojca Humar, dr. med., spec. internistične onkologije iz SB dr. Franca Derganca Nova Gorica, je zbrala nekaj kliničnih raziskav faze III, ki pričajo o napredku sistemskega zdravljenja raka prostate. Preberite posodobljene rezultate raziskav TALAPRO-2, ENZA-P, VISION in STAMPEDE. Kakšen pa je vpliv telesne vadbe na zmanjšanje utrudljivosti bolnikov z napredovalim rakom prostate, zdravljenih z odtegnitvijo androgenov?
V odmevni raziskavi so pri bolnikih z urotelijskim rakom sečnega mehurja proučevali gene, povezane s presnovo nikotina. Kako se lahko ta specifični genski podpis v klinični praksi vključi v napovedovanje prognoze teh bolnikov? Ali lahko napove stopnjo odziva na zdravljenje z imunoterapijo?
PSMA-usmerjeno radionuklidno zdravljenje (PRLT) razsejanega proti kastraciji odpornega raka prostate je v vzponu. Skoraj enoletne klinične izkušnje Klinike za nuklearno medicino UKC Ljubljana potrjujejo rezultate iz literature glede učinkovitosti in varnosti zdravljenja tudi v domačem realnem kliničnem okolju.
V članku, objavljenem v septembrski številki revije The New England Journal of Medicine, so predstavili primerjalno analizo, s katero so ugotavljali, ali presejanje s slikanjem z magnetno resonanco (MRI) izboljša zgodnje odkrivanje raka prostate in ali prispeva k zmanjšanju klinično nepomembnih diagnoz. Kaj kažejo rezultati?
Za lažje odločanje o uvedbi dvojne oziroma trojne terapije so na nedavni konferenci o napredovalem raku prostate (APCCC) odgovarjali na vprašanja, na katera smernice še ne ponujajo vseh odgovorov. Vabljeni, da odločitve 102 mednarodno priznanih strokovnjakov primerjate s svojimi izkušnjami in prakso.
Izr. prof. dr. Tomaž Smrkolj, dr. med., asist. Milena Taskovska, dr. med., asist. Iztok Ditz, dr. med., Klemen Černelč, dr. med., in doc. dr. Simon Hawlina, dr. med., s KO za urologijo UKC Ljubljana so objavili rezultate prvega leta izvajanja fuzijskih biopsij prostate z združevanjem multiparametrične magnetne resonance (MRI) in transrektalnega ultrazvoka (TRUS). Kakšna je natančnost te diagnostične metode v primerjavi z obstoječimi?
Stereotaktično obsevanje (SBRT) prostate postaja standardni način zdravljenja lokaliziranega raka prostate, vendar se ob odličnih rezultatih zdravljenja z zmerno hipofrakcioniranimi režimi in brahiradioterapijo (BRT) postavlja vprašanje optimalne umestitve SBRT, še zlasti v centrih, ki tradicionalno izvajajo BRT. Na 2. šoli SBRT je novosti predstavil asist. Miha Oražem, dr. med., specialist onkologije z radioterapijo z OI Ljubljana.
Kako trdni so dokazi, da bi naštete snovi lahko sodelovale v preprečevanju ali zdravljenju raka sečnega mehurja? Zakaj pogosto ne dosežemo primerljivih rezultatov iz predkliničnih študij in vitro ter in vivo? Kaj pa sistemski toksični učinek retinoidov? Odgovarjata prof. dr. Daša Zupančič, univ. dipl. biol., in znan. sod. dr. Larisa Tratnjek, univ. dipl. biol., obe z Inštituta za biologijo celice Medicinske fakultete v Ljubljani.
V kolikšni meri zdravstvene ustanove omogočajo dostop do informacij za bolnike? Kakšno je neravnovesje v znanju in razumevanju med zdravniki in bolniki? Kako napreduje razvoj različnih orodij, ki skušajo odpraviti rastoč problem pomanjkanja časa za pogovor? Odgovore išče dr. Miha Pukl, dr. med., spec. urologije z Onkološkega inštituta Ljubljana.
Tradicionalni serumski tumorski označevalci pri vseh bolnikih s tumorji testisov niso povišani, kar lahko oteži zgodnjo diagnostiko in spremljanje odziva na zdravljenje. Mikro-RNA v uroonkologijo vstopa kot biomarker, ki lahko dosedanje ovire sofisticirano preskoči. O možnostih njegove uporabe piše Urška Kmetec Parte, dr. med., spec. urologije, FEBU, s KO za urologijo UKC Ljubljana.
Potrebe po PSMA-usmerjenem radionuklidnem zdravljenju razsejanega raka prostate rastejo tako pri nas kot po svetu. O optimističnih napovedih, rezultatih domače klinične prakse in njenih največjih izzivih so spregovorile predstavnice Klinike za nuklearno medicino UKC Ljubljana: predstojnica izr. prof. dr. Katja Zaletel, dr. med., dr. Daša Šfiligoj Planjšek, dr. med., in doc. dr. Petra Kolenc, mag. farm.
Na Evropskem urološkem kongresu so potrdili, da se PSMA PET/CT vse bolj uveljavlja kot natančna preiskava za detekcijo zasevkov in prilagoditev zdravljenja raka prostate glede na izid preiskave. Piše Urška Kmetec Parte, dr. med., FEBU, spec. urologije s KO za urologijo UKC Ljubljana.
Kako eno največjih terapevtskih prelomnic zadnjih let doživljajo bolniki, ko ocenjujejo kakovost svojega življenja po uvedbi te terapije? Kako obetavna je potencialna nova možnost zdravljenja posameznikov s HER2-pozitivnim urotelijskim rakom? Zbrali smo vidnejše kongresne novosti.
V randomizirani klinični raziskavi Cluster Randomized Trial of PSA Testing for Prostate Cancer (CAP) pri moških v starostni skupini od 50 do 69 let niso ugotovili učinka presejalnega testa za prostato specifičnega antigena (PSA) na umrljivost zaradi raka prostate v desetih letih spremljanja. V članku, objavljenem v aprilski številki revije JAMA, so predstavili rezultate razširjenega, 15-letnega spremljanja.