UI vs. dvojno odčitavanje pri presejanju raka dojk
Na Švedskem so na vzorcu več kot 105.000 žensk, vključenih v mamografski presejalni program raka dojk, primerjali stopnjo intervalnih rakov ob uporabi umetne inteligence (UI) v primerjavi s standardnim dvojnim odčitavanjem brez UI. Raziskava, objavljena v reviji The Lancet, je hkrati ovrednotila občutljivost in specifičnost obeh pristopov. Kakšni so bili rezultati?
Bolnice in zdravniki imajo različna pričakovanja
Kako pomembni so različni vidiki spremljanja po končanem aktivnem zdravljenju raka dojk ali ginekološkega raka za bolnice in kako za zdravnike na primarni ravni, ki naj bi spremljanje izvajali ali pri njem sodelovali? Specialistki ginekologije in porodništva Lara Lukman, dr. med., in doc. dr. Maja Pakiž, dr. med., s KO za ginekološko onkologijo in onkologijo dojk UKC Maribor sta z raziskavo odprli vprašanja, pomembna za uskladitev smernic, organizacije spremljanja in dejanskih potreb bolnic.
Napredovali TNRD: kaj prinašajo nove možnosti zdravljenja?
Kako zdravljenje s kombinacijo sacituzumab govitekana in pembrolizumaba izboljšuje izide bolnikov s predhodno nezdravljenim PD-L1-pozitivnim lokalno napredovalim, neresektabilnim ali razsejanim trojno negativnim rakom dojk (TNRD)? Povzemamo rezultate raziskave, objavljene v reviji The New England Journal of Medicine.
HER2+ rak dojk: rezultati, ki spreminjajo pristop
Obravnava bolnikov s HER2+ razsejanim rakom dojk se usmerja v optimizacijo prvolinijskega in vzdrževalnega zdravljenja po indukcijski kemoterapiji. V nadaljevanju povzemamo rezultate raziskav HER2CLIMB-05, PATINA in DESTINY-Breast09, predstavljenih na lanskem kongresu SABCS in ASCO. Recenzentka vsebine je doc. dr. Simona Borštnar, dr. med., spec. internistične onkologije in interne medicine, vodja multidisciplinarnega tima za raka dojk OI Ljubljana.
Konzervansi v živilih in pojavnost raka: rezultati velike prospektivne kohortne raziskave NutriNet-Santé
V prospektivni kohortni raziskavi, ki je vključevala več kot 100.000 oseb, so ugotovili več povezav med konzervansi, ki se pogosto uporabljajo v industrijsko proizvedenih živilih in pijačah na evropskem trgu, ter večjo pojavnostjo raka na splošno, raka dojk in raka prostate. Večina ugotovljenih povezav je bila opažena pri neantioksidativnih konzervansih, med antioksidativnimi konzervansi so bili z večjo pojavnostjo raka povezani eritorbati.
Najnovejše o zaviralcih CDK4/6
Novi rezultati ponujajo poglobljen vpogled v dolgoročne izide zdravljenja, vlogo bioloških in kliničnih dejavnikov ter pomen zaporedja zdravljenja z zaviralci CDK4/6 v adjuvantnem in metastatskem okolju. V prispevku povzemamo štiri raziskave, predstavljene na kongresu SABCS, ki osvetljujejo vlogo zaviralcev CDK4/6 pri zdravljenju bolnikov s HR+/HER2– rakom dojk.
Povezava med udeležbo na prvi presejalni mamografiji in umrljivostjo zaradi raka dojk
Neudeležba žensk na prvi presejalni mamografiji napoveduje slabo udeležbo tudi na naslednjih presejanjih in je povezana s povečano umrljivostjo zaradi raka dojk, je pokazala nedavna raziskava, objavljena v reviji BMJ.
SABCS 2025: preboji v sistemskem zdravljenju raka dojk
Med kliničnimi raziskavami, ki so najbolj odmevale na nedavnem simpoziju San Antonio Breast Cancer (SABCS), so bile HER2CLIMB-05, lidERA in ASCENT-07. Objavili so tudi rezultate končne analize raziskave DESTINY-Breast03. Kakšne so neposredne in prihodnje klinične implikacije teh novih podatkov?
SABCS 2025: novi dokazi lokalnega zdravljenja zgodnjega raka dojk
Povzemamo tudi raziskave SABCS, ki obravnavajo nove potenciale predoperativnega obsevanja za povečanje učinkovitosti imunoterapije in odgovarjajo na vprašanje, kako varna je opustitev magnetnoresonančnega slikanja ali biopsije varovalne bezgavke pri bolnikih z zgodnjim rakom dojk.
Povezava med udeležbo na prvi presejalni mamografiji in umrljivostjo zaradi raka dojk
Neudeležba žensk na prvi presejalni mamografiji napoveduje slabo udeležbo tudi na naslednjih presejanjih in je povezana s povečano umrljivostjo zaradi raka dojk, je pokazala nedavna raziskava, objavljena v reviji BMJ.
Tveganje določa biologija, ne velikost tumorja
»Majhen tumor še ne pomeni nizkega tveganja,« opozarja ugledni onkolog hrvaškega rodu doc. dr. Dejan Jurić, dr. med., spec. internistične onkologije, ki je nedavno obiskal Slovenijo. Kot direktor in eden vodilnih raziskovalcev Centra za tarčne terapije Termeer v okviru Splošne bolnišnice Massachusetts ter predavatelj na harvardski univerzi velja za enega najvplivnejših raziskovalcev na področju precizne onkologije in razvoja tarčnih terapij za zdravljenje raka dojk.
Bolnikova vs. zdravnikova ocena simptomov
Prospektivna kohortna raziskava o uporabi mobilne aplikacije OnkoVed razkriva izrazito razhajanje med simptomi, ki jih bolnice z rakom dojk dnevno beležijo prek aplikacije, in tistimi, ki jih ob kontrolnih pregledih zapišejo njihovi zdravniki. Izr. prof. dr. Cvetka Grašič Kuhar, dr. med., spec. internistične onkologije z OI Ljubljana dodaja, da so zdravniki aplikacijo ocenili kot uporabno, a hkrati opozorili, da lahko povečuje zahtevnost obravnave.
Preventivna mastektomija ob zvišanem tveganju za raka dojk
Preventivna mastektomija (angl. risk-reducing mastectomy, RRM) se že vrsto let izvaja pri nosilkah patogenih različic v genih BRCA1, BRCA2 in PALB2, kjer je dokazano, da bistveno zmanjša pojavnost raka dojk in izboljša preživetje. Pragovi življenjskega tveganja, pri katerih bi bila RRM utemeljena tudi pri ženskah brez omenjenih patogenih različic, pa doslej niso bili jasno opredeljeni. Kam nas usmerja objava v publikaciji JAMA Oncology?
Kakovostna in usklajena mreža izvajalcev za obravnavno sekundarnega limfedema
Klinična pot obravnave bolnikov s sekundarnim limfedemom na OI Ljubljana je bila objavljena v začetku leta 2024. Obseg dela ambulante za obravnavo bolnikov z limfedemom na OI Ljubljana od takrat strmo raste. Vodja Oddelka za fizikalno in rehabilitacijsko medicino asist. Nataša Puzić Ravnjak, dr. med., spec. fizikalne in rehabilitacijske medicine, upa, da bodo lahko klinično pot kmalu dopolnili. Kateri vidik obravnave bi lahko kmalu zaživel kot novost v Sloveniji?
ESMO 2025: najpomembnejši novi rezultati pri zgodnjem raku dojk
Na letošnjem letnem kongresu ESMO je področje zdravljenja raka dojk močno odmevalo. Katere raziskave imajo največji vpliv na klinično prakso? Preberite strnjene povzetke raziskav DESTINY-Breast05, DESTINY-Breast11, monarchE, NATALEE in drugih. Vsebino je recenzirala doc. dr. Erika Matos, dr. med., spec. internistične onkologije z OI Ljubljana.
Rak dojk na kongresu ASCO 2025
Med kliničnimi raziskavami, ki napovedujejo spremembe v obravnavi bolnikov z rakom dojk, izstopa SERENA-6 kot prva, ki je dokazala klinično uporabnost spremljanja ctDNA za prilagajanje zdravljenja. Tudi raziskavi ASCENT-04, DESTINY-Breast09 in druge utrjujejo temelje za nove terapevtske standarde. Zbrali smo povzetke najodmevnejših vsebin.
Zdravljenje menopavznih simptomov znižuje tveganje za invazivnega raka dojk
V raziskavi PROMISE, predstavljeni na kongresu ASCO, so preučevali učinke kratkotrajnega predoperativnega zdravljenja s konjugiranim estrogenom in bazedoksifenom pri ženskah z duktalnim karcinomom in situ. Ali lahko ta terapevtski pristop vpliva na tumorsko biologijo in s tem zmanjša verjetnost napredovanja bolezni?
ASCO za deeskalacijo kirurškega zdravljenja
Pri bolnikih z zgodnjim rakom dojk se pristop k biopsiji varovalnih bezgavk pomembno spreminja. Strokovna komisija ASCO je na podlagi pregleda literature iz obdobja med januarjem 2016 in majem 2024 pripravila posodobljene smernice. Katere so ključne spremembe in kako bodo vplivale na klinično prakso?
Zgodnje odkrivanje osteopenije pri bolnikih z rakom dojk z UI
V Laboratoriju za slikovne tehnologije na Fakulteti za elektrotehniko UL učijo modele umetne inteligence (UI), da bodo sposobni le na podlagi CT-slik prepoznati ali napovedati tveganje za razvoj osteopenije in osteoporoze pri bolnikih z rakom dojk. O uspehih ocenjevanja tveganja za razvoj kroničnih bolezni pri bolnikih z rakom dojk piše prof. dr. Tomaž Vrtovec, univ. dipl. inž. elektrotehnike s Fakultete za elektrotehniko UL.
Letos prvo poročilo kliničnega registra za raka dojk
Medtem ko slovenski splošni register raka zajema približno 80 spremenljivk, jih klinični register za raka dojk beleži več kot 300. Kako bodo te prispevale k optimizaciji prihodnjega kliničnega dela ter vrednotenju dosedanjega, je v intervjuju pojasnila dr. Sonja Tomšič, dr. med., spec. javnega zdravja in nacionalna koordinatorica Državnega programa obvladovanja raka 2022–2026.
Analiza učinkovitosti in varnosti zdravljenja s T-DXd na OI Ljubljana
Kakšni so rezultati zdravljenja s trastuzumab derukstekanom (T-DXd) pri heterogenih bolnikih, zdravljenih na OI Ljubljana? Kako in zakaj rezultati nekoliko odstopajo od tistih iz registracijskih raziskav? Analizo so opravile Nina Privšek, dr. med., z Oddelka za onkologijo UKC Maribor ter doc. dr. Simona Borštnar, dr. med., in izr. prof. dr. Cvetka Grašič Kuhar, dr. med., iz Sektorja internistične onkologije OI Ljubljana.
SGBCC 2025: nova spoznanja o obravnavi zgodnjega raka dojk
Kakšno je optimalno perioperativno zdravljenje HER2+ raka dojk? Kako patogena različica BRCA pri luminalnem podtipu B raka dojk vpliva na izhod zdravljenja z neoadjuvantno kemoterapijo? Ali s hormonsko terapijo bolnice z rakom dojk zdraviti pet ali deset let? Povzemamo odgovore, ki so jih prinesle raziskave, predstavljene na St. Gallen Breast Cancer Conference (SGBCC).
