Obravnava bolnikov s HER2+ razsejanim rakom dojk se usmerja v optimizacijo prvolinijskega in vzdrževalnega zdravljenja po indukcijski kemoterapiji. V nadaljevanju povzemamo rezultate raziskav HER2CLIMB-05, PATINA in DESTINY-Breast09, predstavljenih na lanskem kongresu SABCS in ASCO. Recenzentka vsebine je doc. dr. Simona Borštnar, dr. med., spec. internistične onkologije in interne medicine, vodja multidisciplinarnega tima za raka dojk OI Ljubljana.
V prospektivni kohortni raziskavi, ki je vključevala več kot 100.000 oseb, so ugotovili več povezav med konzervansi, ki se pogosto uporabljajo v industrijsko proizvedenih živilih in pijačah na evropskem trgu, ter večjo pojavnostjo raka na splošno, raka dojk in raka prostate. Večina ugotovljenih povezav je bila opažena pri neantioksidativnih konzervansih, med antioksidativnimi konzervansi so bili z večjo pojavnostjo raka povezani eritorbati.
Novi rezultati ponujajo poglobljen vpogled v dolgoročne izide zdravljenja, vlogo bioloških in kliničnih dejavnikov ter pomen zaporedja zdravljenja z zaviralci CDK4/6 v adjuvantnem in metastatskem okolju. V prispevku povzemamo štiri raziskave, predstavljene na kongresu SABCS, ki osvetljujejo vlogo zaviralcev CDK4/6 pri zdravljenju bolnikov s HR+/HER2– rakom dojk.
Neudeležba žensk na prvi presejalni mamografiji napoveduje slabo udeležbo tudi na naslednjih presejanjih in je povezana s povečano umrljivostjo zaradi raka dojk, je pokazala nedavna raziskava, objavljena v reviji BMJ.
Med kliničnimi raziskavami, ki so najbolj odmevale na nedavnem simpoziju San Antonio Breast Cancer (SABCS), so bile HER2CLIMB-05, lidERA in ASCENT-07. Objavili so tudi rezultate končne analize raziskave DESTINY-Breast03. Kakšne so neposredne in prihodnje klinične implikacije teh novih podatkov?
Povzemamo tudi raziskave SABCS, ki obravnavajo nove potenciale predoperativnega obsevanja za povečanje učinkovitosti imunoterapije in odgovarjajo na vprašanje, kako varna je opustitev magnetnoresonančnega slikanja ali biopsije varovalne bezgavke pri bolnikih z zgodnjim rakom dojk.
Neudeležba žensk na prvi presejalni mamografiji napoveduje slabo udeležbo tudi na naslednjih presejanjih in je povezana s povečano umrljivostjo zaradi raka dojk, je pokazala nedavna raziskava, objavljena v reviji BMJ.
»Majhen tumor še ne pomeni nizkega tveganja,« opozarja ugledni onkolog hrvaškega rodu doc. dr. Dejan Jurić, dr. med., spec. internistične onkologije, ki je nedavno obiskal Slovenijo. Kot direktor in eden vodilnih raziskovalcev Centra za tarčne terapije Termeer v okviru Splošne bolnišnice Massachusetts ter predavatelj na harvardski univerzi velja za enega najvplivnejših raziskovalcev na področju precizne onkologije in razvoja tarčnih terapij za zdravljenje raka dojk.
Prospektivna kohortna raziskava o uporabi mobilne aplikacije OnkoVed razkriva izrazito razhajanje med simptomi, ki jih bolnice z rakom dojk dnevno beležijo prek aplikacije, in tistimi, ki jih ob kontrolnih pregledih zapišejo njihovi zdravniki. Izr. prof. dr. Cvetka Grašič Kuhar, dr. med., spec. internistične onkologije z OI Ljubljana dodaja, da so zdravniki aplikacijo ocenili kot uporabno, a hkrati opozorili, da lahko povečuje zahtevnost obravnave.
Preventivna mastektomija (angl. risk-reducing mastectomy, RRM) se že vrsto let izvaja pri nosilkah patogenih različic v genih BRCA1, BRCA2 in PALB2, kjer je dokazano, da bistveno zmanjša pojavnost raka dojk in izboljša preživetje. Pragovi življenjskega tveganja, pri katerih bi bila RRM utemeljena tudi pri ženskah brez omenjenih patogenih različic, pa doslej niso bili jasno opredeljeni. Kam nas usmerja objava v publikaciji JAMA Oncology?
Klinična pot obravnave bolnikov s sekundarnim limfedemom na OI Ljubljana je bila objavljena v začetku leta 2024. Obseg dela ambulante za obravnavo bolnikov z limfedemom na OI Ljubljana od takrat strmo raste. Vodja Oddelka za fizikalno in rehabilitacijsko medicino asist. Nataša Puzić Ravnjak, dr. med., spec. fizikalne in rehabilitacijske medicine, upa, da bodo lahko klinično pot kmalu dopolnili. Kateri vidik obravnave bi lahko kmalu zaživel kot novost v Sloveniji?
Na letošnjem letnem kongresu ESMO je področje zdravljenja raka dojk močno odmevalo. Katere raziskave imajo največji vpliv na klinično prakso? Preberite strnjene povzetke raziskav DESTINY-Breast05, DESTINY-Breast11, monarchE, NATALEE in drugih. Vsebino je recenzirala doc. dr. Erika Matos, dr. med., spec. internistične onkologije z OI Ljubljana.
Med kliničnimi raziskavami, ki napovedujejo spremembe v obravnavi bolnikov z rakom dojk, izstopa SERENA-6 kot prva, ki je dokazala klinično uporabnost spremljanja ctDNA za prilagajanje zdravljenja. Tudi raziskavi ASCENT-04, DESTINY-Breast09 in druge utrjujejo temelje za nove terapevtske standarde. Zbrali smo povzetke najodmevnejših vsebin.
V raziskavi PROMISE, predstavljeni na kongresu ASCO, so preučevali učinke kratkotrajnega predoperativnega zdravljenja s konjugiranim estrogenom in bazedoksifenom pri ženskah z duktalnim karcinomom in situ. Ali lahko ta terapevtski pristop vpliva na tumorsko biologijo in s tem zmanjša verjetnost napredovanja bolezni?
Pri bolnikih z zgodnjim rakom dojk se pristop k biopsiji varovalnih bezgavk pomembno spreminja. Strokovna komisija ASCO je na podlagi pregleda literature iz obdobja med januarjem 2016 in majem 2024 pripravila posodobljene smernice. Katere so ključne spremembe in kako bodo vplivale na klinično prakso?
V Laboratoriju za slikovne tehnologije na Fakulteti za elektrotehniko UL učijo modele umetne inteligence (UI), da bodo sposobni le na podlagi CT-slik prepoznati ali napovedati tveganje za razvoj osteopenije in osteoporoze pri bolnikih z rakom dojk. O uspehih ocenjevanja tveganja za razvoj kroničnih bolezni pri bolnikih z rakom dojk piše prof. dr. Tomaž Vrtovec, univ. dipl. inž. elektrotehnike s Fakultete za elektrotehniko UL.
Medtem ko slovenski splošni register raka zajema približno 80 spremenljivk, jih klinični register za raka dojk beleži več kot 300. Kako bodo te prispevale k optimizaciji prihodnjega kliničnega dela ter vrednotenju dosedanjega, je v intervjuju pojasnila dr. Sonja Tomšič, dr. med., spec. javnega zdravja in nacionalna koordinatorica Državnega programa obvladovanja raka 2022–2026.
Kakšni so rezultati zdravljenja s trastuzumab derukstekanom (T-DXd) pri heterogenih bolnikih, zdravljenih na OI Ljubljana? Kako in zakaj rezultati nekoliko odstopajo od tistih iz registracijskih raziskav? Analizo so opravile Nina Privšek, dr. med., z Oddelka za onkologijo UKC Maribor ter doc. dr. Simona Borštnar, dr. med., in izr. prof. dr. Cvetka Grašič Kuhar, dr. med., iz Sektorja internistične onkologije OI Ljubljana.
Kakšno je optimalno perioperativno zdravljenje HER2+ raka dojk? Kako patogena različica BRCA pri luminalnem podtipu B raka dojk vpliva na izhod zdravljenja z neoadjuvantno kemoterapijo? Ali s hormonsko terapijo bolnice z rakom dojk zdraviti pet ali deset let? Povzemamo odgovore, ki so jih prinesle raziskave, predstavljene na St. Gallen Breast Cancer Conference (SGBCC).
Kako ženske, vključene v program DORA, zaznavajo bolečino med presejalno mamografijo? Ali lahko višja stopnja bolečine vodi v neudeležbo v prihodnjih krogih presejanja? Na to je odgovarjala raziskava sodelavcev Državnega presejalnega programa za raka dojk DORA, katere rezultati so bili predstavljeni na sanktgallenski konferenci o raku dojk.
Je sočasna rekonstrukcija dojk ob mastektomiji povezana s pojavnostjo limfedema in omejeno gibljivostjo ramenskega sklepa bolnic? Na to vprašanje odgovarja prispevek OI Ljubljana in UKC Ljubljana, prav tako predstavljen na konferenci SGBCC. Njegov prvi avtor je prof. dr. Nikola Bešić, dr. med., spec. splošne kirurgije z OI Ljubljana.
Evropski register neenakosti pri obravnavi raka (European Cancer Inequalities Registry, ECIR) je nedavno izdal poročilo za Slovenijo. Analiza kaže zelo dobre rezultate onkološkega zdravljenja, kljub temu da je število zdravnikov na 1000 novih bolnikov z rakom drugo najmanjše med državami Evropske unije.