Na kongresu ESTRO 2026 je bilo predstavljenih več pomembnih dolgoročnih analiz in randomiziranih raziskav, ki dodatno opredeljujejo vlogo radioterapije pri zgodnjem in razsejanem raku dojk. Med najodmevnejšimi predstavitvami so bili dolgoročni rezultati raziskave EORTC 22922/10925, 10-letni rezultati raziskav RAPCHEM in IMPORT HIGH ter rezultati raziskave OLIGOMA pri bolnicah z oligometastatskim rakom dojk.
Med najbolj odmevnimi raziskavami na letošnjem kongresu ASCO so bile SERENA-6, OPTIMA, DESTINY-Breast09 in ASCENT-04. Predstavljeni rezultati prinašajo nove podatke o molekularno vodenem zdravljenju, deeskalaciji adjuvantnega zdravljenja ter uporabi tarčnih zdravil in konjugatov protitelo-zdravilo pri napredovali bolezni.
Mednarodna raziskava na podlagi podatkov iz realnega sveta, v kateri je sodelovalo 20 onkoloških centrov iz 12 držav Evrope in Izraela, prinaša dodatne ugotovitve o izidih deeskaliranega sistemskega zdravljenja pri predmenopavzalnih bolnicah z zgodnjim HR+/HER2+ rakom dojk, za katerega je značilna zelo ugodna prognoza. Med avtorji raziskave, predstavljene na kongresu ASCO, je tudi doc. dr. Erika Matos, dr. med., spec. internistične onkologije z OI Ljubljana.
Ali lahko pooperativno obsevanje pri bolnicah z zgodnjim rakom dojk skrajšamo na zgolj en teden brez ogrožanja učinkovitosti zdravljenja ali povečanja pozne toksičnosti? To vprašanje je v zadnjem desetletju postalo eno ključnih področij raziskovanja v radioterapiji raka dojk. Odgovor prinašajo rezultati raziskave FAST-Forward, objavljeni v reviji The Lancet Oncology.
V okviru evropskega projekta EUnetCCC JA se vzpostavljajo standardizirane in koordinirane klinične poti celostne rehabilitacije onkoloških bolnikov. Asist. Nataša Puzić Ravnjak, dr. med., spec. fizikalne in rehabilitacijske medicine, vodja strokovne skupine za celostno rehabilitacijo pri Državnem programu obvladovanja raka 2022–2026, predstavlja izzive implementacije in umestitev prihajajočih novosti za zagotavljanje rehabilitacije v obstoječe klinične poti.
Na kongresu ESMO Breast Cancer so bili med najbolj odmevnimi še izsledki raziskav s področja konjugatov protitelo-zdravilo, novih endokrinih pristopov pri hormonsko odvisnem raku dojk in optimizacije zaporedja zdravljenja po napredovanju bolezni. V nadaljevanju predstavljamo izbor raziskav, ki so po potencialnem vplivu na klinično prakso najbolj zaznamovale letošnje strokovno srečanje.
Na kongresu ESMO Breast Cancer je v ospredje stopila tudi vloga cirkulirajoče tumorske DNA (ctDNA) pri spremljanju minimalne rezidualne bolezni po zdravljenju zgodnjega raka dojk. Tekočinska biopsija lahko molekularno ponovitev odkrije več mesecev pred klinično potrditvijo bolezni. Ostaja pa vprašanje: ali ukrepanje ob pozitivnem izvidu ctDNA tudi izboljša klinične izide?
Konjugati protitelo-zdravilo in tarčna zdravila so pomemben del sodobnega sistemskega zdravljenja razsejanega raka dojk. Vabimo vas, da s kratkim kvizom preverite in utrdite poznavanje njihovih tarč, mehanizmov delovanja, klinične učinkovitosti, varnostnega profila ter ključnih razlik med posameznimi terapevtskimi pristopi.
Kaj prinašajo konjugati protitelo-zdravilo (ADC, antibody-drug conjugates) pri zdravljenju napredovalega TNRD? Kateri ADC so pokazali najboljše rezultate v primerjavi s kemoterapijo? Kako kombinacije ADC in imunoterapije širijo možnosti zdravljenja? In zakaj postajata ključna izziva odpornost proti zdravljenju in izbira zaporedja ADC?
Na Švedskem so na vzorcu več kot 105.000 žensk, vključenih v mamografski presejalni program raka dojk, primerjali stopnjo intervalnih rakov ob uporabi umetne inteligence (UI) v primerjavi s standardnim dvojnim odčitavanjem brez UI. Raziskava, objavljena v reviji The Lancet, je hkrati ovrednotila občutljivost in specifičnost obeh pristopov. Kakšni so bili rezultati?
Kako pomembni so različni vidiki spremljanja po končanem aktivnem zdravljenju raka dojk ali ginekološkega raka za bolnice in kako za zdravnike na primarni ravni, ki naj bi spremljanje izvajali ali pri njem sodelovali? Specialistki ginekologije in porodništva Lara Lukman, dr. med., in doc. dr. Maja Pakiž, dr. med., s KO za ginekološko onkologijo in onkologijo dojk UKC Maribor sta z raziskavo odprli vprašanja, pomembna za uskladitev smernic, organizacije spremljanja in dejanskih potreb bolnic.
Kako zdravljenje s kombinacijo sacituzumab govitekana in pembrolizumaba izboljšuje izide bolnikov s predhodno nezdravljenim PD-L1-pozitivnim lokalno napredovalim, neresektabilnim ali razsejanim trojno negativnim rakom dojk (TNRD)? Povzemamo rezultate raziskave, objavljene v reviji The New England Journal of Medicine.
Obravnava bolnikov s HER2+ razsejanim rakom dojk se usmerja v optimizacijo prvolinijskega in vzdrževalnega zdravljenja po indukcijski kemoterapiji. V nadaljevanju povzemamo rezultate raziskav HER2CLIMB-05, PATINA in DESTINY-Breast09, predstavljenih na lanskem kongresu SABCS in ASCO. Recenzentka vsebine je doc. dr. Simona Borštnar, dr. med., spec. internistične onkologije in interne medicine, vodja multidisciplinarnega tima za raka dojk OI Ljubljana.
V prospektivni kohortni raziskavi, ki je vključevala več kot 100.000 oseb, so ugotovili več povezav med konzervansi, ki se pogosto uporabljajo v industrijsko proizvedenih živilih in pijačah na evropskem trgu, ter večjo pojavnostjo raka na splošno, raka dojk in raka prostate. Večina ugotovljenih povezav je bila opažena pri neantioksidativnih konzervansih, med antioksidativnimi konzervansi so bili z večjo pojavnostjo raka povezani eritorbati.
Novi rezultati ponujajo poglobljen vpogled v dolgoročne izide zdravljenja, vlogo bioloških in kliničnih dejavnikov ter pomen zaporedja zdravljenja z zaviralci CDK4/6 v adjuvantnem in metastatskem okolju. V prispevku povzemamo štiri raziskave, predstavljene na kongresu SABCS, ki osvetljujejo vlogo zaviralcev CDK4/6 pri zdravljenju bolnikov s HR+/HER2– rakom dojk.
Neudeležba žensk na prvi presejalni mamografiji napoveduje slabo udeležbo tudi na naslednjih presejanjih in je povezana s povečano umrljivostjo zaradi raka dojk, je pokazala nedavna raziskava, objavljena v reviji BMJ.
Med kliničnimi raziskavami, ki so najbolj odmevale na nedavnem simpoziju San Antonio Breast Cancer (SABCS), so bile HER2CLIMB-05, lidERA in ASCENT-07. Objavili so tudi rezultate končne analize raziskave DESTINY-Breast03. Kakšne so neposredne in prihodnje klinične implikacije teh novih podatkov?
Povzemamo tudi raziskave SABCS, ki obravnavajo nove potenciale predoperativnega obsevanja za povečanje učinkovitosti imunoterapije in odgovarjajo na vprašanje, kako varna je opustitev magnetnoresonančnega slikanja ali biopsije varovalne bezgavke pri bolnikih z zgodnjim rakom dojk.
Neudeležba žensk na prvi presejalni mamografiji napoveduje slabo udeležbo tudi na naslednjih presejanjih in je povezana s povečano umrljivostjo zaradi raka dojk, je pokazala nedavna raziskava, objavljena v reviji BMJ.
»Majhen tumor še ne pomeni nizkega tveganja,« opozarja ugledni onkolog hrvaškega rodu doc. dr. Dejan Jurić, dr. med., spec. internistične onkologije, ki je nedavno obiskal Slovenijo. Kot direktor in eden vodilnih raziskovalcev Centra za tarčne terapije Termeer v okviru Splošne bolnišnice Massachusetts ter predavatelj na harvardski univerzi velja za enega najvplivnejših raziskovalcev na področju precizne onkologije in razvoja tarčnih terapij za zdravljenje raka dojk.
Prospektivna kohortna raziskava o uporabi mobilne aplikacije OnkoVed razkriva izrazito razhajanje med simptomi, ki jih bolnice z rakom dojk dnevno beležijo prek aplikacije, in tistimi, ki jih ob kontrolnih pregledih zapišejo njihovi zdravniki. Izr. prof. dr. Cvetka Grašič Kuhar, dr. med., spec. internistične onkologije z OI Ljubljana dodaja, da so zdravniki aplikacijo ocenili kot uporabno, a hkrati opozorili, da lahko povečuje zahtevnost obravnave.
Preventivna mastektomija (angl. risk-reducing mastectomy, RRM) se že vrsto let izvaja pri nosilkah patogenih različic v genih BRCA1, BRCA2 in PALB2, kjer je dokazano, da bistveno zmanjša pojavnost raka dojk in izboljša preživetje. Pragovi življenjskega tveganja, pri katerih bi bila RRM utemeljena tudi pri ženskah brez omenjenih patogenih različic, pa doslej niso bili jasno opredeljeni. Kam nas usmerja objava v publikaciji JAMA Oncology?