Kdaj bomo lahko zaviralce PARP začeli uporabljati tudi za zdravljenje zgodnjega raka dojk? Katera vprašanja ostajajo pri testiranju bolnikov na mutacijo v genih BRCA? Kakšna je vloga somatskih mutacij pri zdravljenju? Odgovarja doc. dr. Erika Matos, dr. med., spec. internistične onkologije z OI Ljubljana.
Valentina Jerič Horvat, dr. med., je prva avtorica raziskave, s katero se je Onkološki inštitut Ljubljana (OI) predstavil na kongresu ASCO 2022. Raziskava je preučevala izide in prognostično vlogo TILs pri bolnicah z zgodnjim HR+/HER2+ rakom dojk, ki niso prejele dopolnilne kemoterapije. Kakšni so bili njeni rezultati?
Kako se je izkazal dodatek ceralasertiba k oliparibu pri bolnicah z razsejanim TNRD? Zakaj odmeva posodobljena analiza učinkovitosti ribocikliba v kombinaciji s fulvestrantom v prvi liniji pri HR+/HER2- napredovalem raku? Kaj pa zdravljenje s patritumab derukstekanom pri bolnicah z zgodnjim rakom dojk?
Mednarodna analiza iz realnega kliničnega okolja, ki je zajela mnenja zdravnikov, medicinskih sester in bolnic z napredovalim rakom dojk, je iskala odgovor na vprašanje, kako bolnice in kako stroka dojemajo neželene učinke terapije in njihov vpliv na kakovost življenja. Dosedanje raziskave s tega področja so pomanjkljive in izkazujejo neskladje.
Doc. dr. Cvetka Grašič Kuhar, dr. med., in Nina Privšek, dr. med., sta objavili pregled rezultatov o učinkovitosti in najpogostejših neželenih učinkih zdravljenja z zaviralci od ciklina odvisnih kinaz 4 in 6 pri metastatskem raku dojk. Kaj so glavna sporočila njunega članka?
Lokalizacije z ultrazvočno vidnimi klipi, ki so jih letos začeli izvajati ob diagnostični biopsiji, bodo prispevale k optimizaciji obravnave netipnih lezij dojk, ki niso ultrazvočno vidne. Piše Nina Čas Sikošek, dr. med., spec. kirurgije z Oddelka za onkološko ginekologijo in onkologijo dojk UKC Maribor.
Rezultati prospektivne raziskave Pathway so pokazali, da je zadostna raven vitamina D v krvi ob postavitvi diagnoze raka dojk verjetno povezana z boljšim izidom zdravljenja. Ob rastočem zanimanju za to temo, ki ga je vzbudil tudi lanskoletni ASCO, je specialistka interne medicine in endokrinologinja prof. dr. Marija Pfeifer, dr. med., predstavila znana dejstva, potenciale in omejitve.
Ali zdravljenje, podprto z gensko analizo, v primerjavi z zdravljenjem po zdravnikovi izbiri izboljša izide bolezni pri bolnicah s trojno negativnim rakom dojk in prisotnim rezidualnim tumorjem po neoadjuvantni kemoterapiji? Povzeli smo sklepe randomizirane raziskave faze II, ki je preučevala postneoadjuvantno zdravljenje.
Kaj je pokazala analiza celokupnega preživetja po podskupinah ob zdravljenju z enim od zaviralcev CDK 4/6? Katera možnost izboljšuje preživetje brez napredovanja bolezni pri metastatskem raku dojk po progresu ob zdravljenju z zaviralci CDK4/6? Kaj so zadnja odkritja pri zaviralcih imunskih nadzornih točk? Zbrali smo podatke, predstavljene na SABCS.
Pri katerih bolnicah z zgodnjim HR+ HER2- rakom dojk ima svoje mesto adjuvantna kemoterapija in kdaj jo lahko varno opustimo, sta na nedavnem strokovnem dogodku »Pregled in novosti v onkologiji 2021« razpravljala asist. Domen Ribnikar, dr. med., in Jelena Azarija, dr. med., oba specialista internistične onkologije z Onkološkega inštituta Ljubljana.
V Sloveniji je po podatkih aktualne raziskave, opravljene na Onkološkem inštitutu Ljubljana, srednji čas od napotitve bolnikov z rakom dojk v paliativno oskrbo do njihove smrti 18 dni. Kaj naj bo podlaga zgodnejših napotitev oziroma kdaj je pravi čas za napotitev v paliativno oskrbo, so razpravljali na nedavnih Dnevih internistične onkologije.
Kaj prinaša odobritev uporabe prvega imunološkega zdravila pembrolizumaba v kombinaciji s kemoterapijo za neoadjuvantno zdravljenje visoko rizičnega trojno negativnega raka dojk v zgodnjem stadiju? Ali ta odločitev napoveduje uporabo zaviralcev imunskih nadzornih točk kot del standardnega neoadjuvantnega zdravljenja?
Na psihoonkološko obravnavo sta bili v okviru raziskave OREH napoteni dve tretjini bolnic. Število bolnic, ki so se v obravnavo dejansko vključile, pa je precej manjše. Kaj še lahko naredimo, da bi izboljšali telesno, duševno in socialno delovanje bolnic in ne nazadnje rezultate njihovega zdravljenja?
Dr. Simona Borštnar, dr. med., je vidna avtorica velike mednarodne raziskave, ki je preverjala varnost in učinkovitost ribocikliba z letrozolom v prvem redu zdravljenja in v zelo raznoliki populaciji oseb s hormonsko odvisnim, HER2-negativnim napredovalim rakom dojk. Ali se zaradi raznolike strukture njeni rezultati kaj razlikujejo od dosedanjih?