Česa nas je naučila RWE-analiza predpisovanja eribulina?
Analize iz realnega sveta (RWE) v vse večji meri usmerjajo klinično delo. Kam nas vodijo, razlaga doc. dr. Simona Borštnar, dr. med., spec. internistične onkologije in interne medicine z OI Ljubljana. Rezultati domače RWE-analize z eribulinom nakazujejo potrebo po prilagoditvah obstoječe prakse.
Rezultati domače analize odstopajo od rezultatov iz tujine
Na kongresu ASCO je bila predstavljena slovenska multicentrična retrospektivna raziskava o značilnostih zdravljenja z eribulinom ter o njegovi učinkovitosti in varnosti pri bolnicah z rakom dojk. Prvi avtor raziskave Luka Dobovišek, dr. med., spec. internistične onkologije z OI Ljubljana, je strnil ugotovitve in komentiral, zakaj rezultati odstopajo od primerljivih tujih raziskav.
Nosečnost po končanem zdravljenju raka dojk
Na kongresu ASCO je med drugim odmevala raziskava, v kateri so 11 let spremljali 1213 žensk, ki so pri starosti 40 let ali manj zbolele za rakom dojk brez razsoja. Katere izmed njih so imele večjo verjetnost zanositve in rojstva živega otroka? Ugotovitve lahko pomagajo pri svetovanju mladim bolnicam, ki načrtujejo rojstvo otroka. Zbrali smo še nekaj drugih pomembnejših kongresnih novosti.
Kako naj poteka rehabilitacija po diagnozi razsejane bolezni?
Tudi bolnice z razsejanim rakom dojk imajo pravico do celostne rehabilitacije. Ker ni predvidljivega scenarija med zdravljenjem, ki je kontinuum, sta načrtovanje in izvajanje rehabilitacije lahko precejšen izziv. Na vprašanja, ki so zahtevna tako za bolnice kot za klinike, je odgovore iskala asist. Anja Škoporc, dr. med., spec. internistične onkologije z OI Ljubljana.
Pilotni projekt OREH je primer dobre prakse
Ustno predstavitev rezultatov slovenskega projekta OREH na nedavnem kongresu ASCO štejemo za izjemen uspeh. Prvi avtor prof. dr. Nikola Bešić, dr. med., spec. splošne kirurgije z OI Ljubljana, je povedal, česa nas je raziskava o celostni rehabilitaciji bolnic z rakom dojk naučila in kako naj poteka širitev dokazano uspešnih pristopov.
Starostno specifično vs. personalizirano presejanje
Kako bi lahko bolje usmerili presejanje za raka dojk? Kakšna evropska priporočila lahko pričakujemo, ko bo končana velika raziskava MyPeBS? In, kar je še pomembneje, je ocenjevanje individualne ogroženosti z namenom presejanja za raka dojk v Sloveniji izvedljivo? Piše dr. Katja Jarm, dr. med., specialistka javnega zdravja, vodja registra programa DORA.
Odgovori, ki jih je ponudil kongres ESMO Breast 2024
Kako raba tehnik asistirane reprodukcije vpliva na izid nosečnosti po raku dojk? Zakaj so najnovejših rezultati zdravljenja trojno negativnega raka dojk z atezolizumabom presenetili? Kakšen bi lahko bil bolj pragmatičen pristop k preprečitvi prekinitve zdravljenja z zaviralci CDK4/6? Zbrali smo vroče teme srečanja v Berlinu.
Premagovanje hormonske rezistence
Specialista internistične onkologije doc. dr. Domen Ribnikar, dr. med., in Nataša Snoj Šarvari, dr. med., sta zbrala dokaze o zdravilih, ki jih uporabljamo ob razvoju hormonske rezistence pri napredovalem luminalnem raku dojk. Kakšen izziv pomeni heterogenost mutacij in kateri mehanizmi premagovanja rezistence so lahko uspešni v teh primerih?
Kako obetavna so protitumorska cepiva pri raku dojk?
Dr. Simona Borštnar, dr. med., spec. internistične onkologije z Onkološkega inštituta Ljubljana, je na Dnevih internistične onkologije predstavila preboje in izzive uporabe cepiv za zdravljenje raka dojk. Kaj si lahko obetamo od slovenske raziskave faze II, ki pri bolnikih s trojno negativnim rakom dojk preskuša varnost in učinkovitost cepiva z avtolognimi imunohibridomskimi celicami?
Konjugati protitelo-zdravilo v vse zgodnejše linije zdravljenja
Katere so najpomembnejše značilnosti konjugatov protitelo-zdravilo, ki jih že uporabljamo za zdravljenje raka dojk ali pa so tik pred odobritvijo? Kakšno učinkovitost izkazujejo in na katere neželene učinke moramo biti pozorni? Odgovore sta na Dnevih internistične onkologije predstavili specialistki internistične onkologije Tanja Ovčariček, dr. med., in doc. dr. Erika Matos, dr. med., z OI Ljubljana.
Razumevanje novosti v molekularni diagnostiki skozi oči bolnika
Bolniki se med seboj pogovarjajo tudi v čakalnicah, kjer primerjajo diagnoze in terapije. Pojavi se vprašanje, zakaj on ali ona dobiva to novo super zdravilo, jaz pa ne. Zagotovo pri meni »šparajo«. Mogoče se vam zdi smešno, ampak to zelo velikokrat slišimo v društvih bolnikov. Piše dr. Tanja Španić, dr. vet. med., predsednica Združenja Europa Donna Slovenija.
Spremljanje, presejanje in preventivne operacije bolj ogroženih za raka dojk
Ženske z veliko ogroženostjo za raka dojk se lahko odločijo za intenzivno spremljanje, kemoprevencijo ali »preventivno« mastektomijo. Možnosti je na spletnem XXXI. seminarju »In memoriam Dušana Reje«, ki je bil posvečen personalizirani preventivi raka, predstavil doc. dr. Andraž Perhavec, dr. med., spec. splošne kirurgije z OI Ljubljana.
Konjugati protitelo-zdravilo: sedanjost in prihodnost zdravljenja raka dojk?
Obširen pregled do zdaj znanih dokazov o zdravljenju s konjugati protitelo-zdravilo sta pripravili doc. dr. Erika Matos, dr. med., spec. internistične onkologije, in Kaja Cankar, dr. med., specializantka internistične onkologije, obe z OI Ljubljana. Posebno pozornost sta namenili izzivom za klinično prakso, ki jih prinašata večja dostopnost in razvoj te pomembne skupine zdravil.
Spodbudni rezultati zdravljenja različnih HER2-pozitivnih čvrstih tumorjev
Kaj je dokazala združena analiza treh raziskav s trastuzumabom derukstekanom, ki je zajela bolnice s HER2-pozitivnim rakom dojk in zasevki v možganih? Kako se vloga tega zdravila povečuje med različnimi HER2-pozitivnimi čvrstimi tumorji v napredovalem stadiju? Povzeli smo sporočila s kongresa ESMO.
Lahko obsevanje možganskih zasevkov počaka?
Sistemsko zdravljenje je bilo pri obravnavi možganskih zasevkov bolnikov z razsejanim rakom dojk do danes relativno neuspešno, a prihaja do pomembnih preobratov, piše Tanja Ovčariček, dr. med., spec. internistične onkologije z OI Ljubljana. Spremembe so pomembne zlasti z vidika preprečevanja kognitivnega upada bolnikov.
Kam nas usmerjajo analize domače klinične prakse?
Raziskave iz realnega sveta ne morejo nadomestiti randomiziranih kliničnih raziskav, jih pa pomembno dopolnjujejo. Na četrtem regionalnem kongresu internistične onkologije REKONIO so raziskovalci Onkološkega inštituta Ljubljana predstavili nove podatke, ki prispevajo zalet zdravljenju zlasti trojno negativnega raka dojk.
Pet dni za dopolnilno obsevanje po operaciji raka dojk
Kako daleč lahko gremo z zmanjševanjem števila obsevalnih odmerkov ob povečanju dnevne doze? Doc. dr. Ivica Ratoša, dr. med., spec. onkologije z radioterapijo z Onkološkega inštituta Ljubljana, piše o dokazih, ki so povzročili prelomnico v pooperativnem obsevanju raka dojk.
Kako pozitivna družinska anamneza vpliva na prognozo
Pred dnevi so v publikaciji JAMA objavili rezultate raziskave, ki je vključevala eno največjih kohort bolnic z rakom dojk. Po njihovem spremljanju, ki je trajalo do 15 let, je analiza ponazorila povezavo med družinsko obremenitvijo in izidi zdravljenja raka dojk celokupno in glede na status estrogenskih receptorjev.
Rak dojk na ASCO 2023
Zaviralci CDK 4/6 so bili deležni pozornosti tudi na letošnjem kongresu ASCO. Strnili smo posodobljene oziroma nove podatke raziskav NATALEE, PALMIRA in monarchE in v niz kongresnih povzetkov dodali še rezultate raziskave TORCHLIGHT. Zanimivo je sporočilo metaanalize, ki je na skoraj 15.000 bolnicah z rakom dojk pred menopavzo ponazorila koristi zavore delovanja jajčnikov.
Katere odločitve lahko olajšajo podatki iz klinične prakse?
Dve tretjini bolnikov v vsakodnevni klinični praksi ne ustrezata vključitvenim kriterijem randomiziranih kliničnih raziskav faze III, zato narašča število raziskav iz realnega sveta. Specialistki internistične onkologije doc. dr. Erika Matos, dr. med., in Ana Demšar, dr. med., sta predstavili rezultate domačih in tujih kliničnih izkušenj z zaviralci CDK 4/6 pri bolnicah z rakom dojk.
