Imunoterapija kot novo standardno zdravljenje?
Kaj prinaša odobritev uporabe prvega imunološkega zdravila pembrolizumaba v kombinaciji s kemoterapijo za neoadjuvantno zdravljenje visoko rizičnega trojno negativnega raka dojk v zgodnjem stadiju? Ali ta odločitev napoveduje uporabo zaviralcev imunskih nadzornih točk kot del standardnega neoadjuvantnega zdravljenja?
Kaj je navduševalo na letošnjem kongresu ESMO?
Kakšni so prelomni rezultati raziskave DESTINY Breast03, ki bodo verjetno spremenili način zdravljenja bolnic z neoperabilnim ali razsejanim HER2-pozitivnim rakom dojk? In kako trden dokaz o podaljšanju celokupnega preživetja ob uporabi zaviralca CDK 4/6 pri pomenopavznih bolnicah prinaša raziskava MONALEESA-2? Ključna sporočila je povzela prof. dr. Maria Vidal, dr. med., iz Barcelone.
ESMO 2021: strnjeno, relevantno in uporabno
Kongres ESMO je tudi letos dokazal, da raziskovalnega utripa v onkologiji covid era ni upočasnila. Zabeležili so 22.700 registriranih iz 143 držav ter objavili 1.989 abstraktov in 1.744 posterjev. Zbrali smo nekaj najbolj citiranih raziskav s področja zdravljenja raka dojk.
Sprašujte o občutkih krivde, jeze in manjvrednosti
Na psihoonkološko obravnavo sta bili v okviru raziskave OREH napoteni dve tretjini bolnic. Število bolnic, ki so se v obravnavo dejansko vključile, pa je precej manjše. Kaj še lahko naredimo, da bi izboljšali telesno, duševno in socialno delovanje bolnic in ne nazadnje rezultate njihovega zdravljenja?
Znani so rezultati velike raziskave CompLEEment-1
Dr. Simona Borštnar, dr. med., je vidna avtorica velike mednarodne raziskave, ki je preverjala varnost in učinkovitost ribocikliba z letrozolom v prvem redu zdravljenja in v zelo raznoliki populaciji oseb s hormonsko odvisnim, HER2-negativnim napredovalim rakom dojk. Ali se zaradi raznolike strukture njeni rezultati kaj razlikujejo od dosedanjih?
Pregled kliničnih raziskav z zaviralci CDK 4/6
Pri obravnavi razsejanega, hormonsko odvisnega raka dojk si lahko veliko obetamo od zaviralcev CDK 4/6. Povzemamo zadnje rezultate raziskav, ki jih je prispeval kongres Ameriškega združenja za klinično onkologijo (ASCO) in v ospredje postavljajo podaljšanje preživetja.
Olaparib pri zgodnjem raku dojk z mutacijo BRCA1 ali BRCA2
Dobili smo spodbudne prve rezultate raziskave OlympiA faze III o učinkovitosti in varnosti dopolnilnega zdravljenja z olaparibom pri bolnicah in bolnikih z zgodnjim HER2- rakom dojk z germinalno mutacijo BRCA1 ali BRCA2 in velikim tveganjem za ponovitev bolezni. Kaj poudarjajo ugotovitve?
Doc. dr. Cvetka Grašič Kuhar: učinkovitosti zdravljenja ne more vrednotiti le zdravnik
Uporaba validiranih orodij za oceno kakovosti življenja med zdravljenjem je pomemben korak k celostni obravnavi bolnikov z rakom, poudarja doc. dr. Cvetka Grašič Kuhar, dr. med. Eno takšnih orodij je plod aktivnega sodelovanja Onkološkega inštituta Ljubljana s Fakulteto za računalništvo.
Pandemija je še bolj izpostavila neenakosti
Evropa je v zadnjem desetletju pomembno napredovala pri obravnavi raka dojk. Kljub napredku pa ne moremo mimo neenakosti med državami in z njo povezanih izzivov. Kaj je v ospredje postavila mednarodna raziskava, ki jo je lani izvedla evropska zveza Europa Donna, da bi ocenila trenutno stanje v 34 državah?
St. Gallen 2021: eno najpomembnejših letnih srečanj, ki je utrlo pot smernicam
Najzanimivejši del letošnje sanktgallenske konference o raku dojk je bila tudi tokrat okrogla miza, na kateri so najvidnejši strokovnjaki glasovali o vprašanjih, na katera še nimamo jasnega odgovora. Katere so dileme pri sistemskem zdravljenju zgodnjega raka dojk, o katerih so razpravljali in glasovali? Piše doc. dr. Erika Matos, dr. med, spec. internistične onkologije iz Onkološkega inštituta Ljubljana.
Vse o neoadjuvantnem zdravljenju raka dojk
Kdaj se pri raku dojk odločimo za predoperativno zdravljenje? Kakšne so njegove prednosti? Kdaj je zelo priporočeno, kdaj pa nujno? Odgovore je prispevala Simona Borštnar, dr. med., spec. interne medicine in internistične onkologije iz Onkološkega inštituta Ljubljana.
