Kakšni so pogoji za minimalno invazivno regionalno kirurško zdravljenje raka dojk s potrjenimi zasevki v pazdušnih bezgavkah po neoadjuvantnem zdravljenju? Kako uspešna je pri zniževanju stopnje lažno negativnih bezgavk ciljana aksilarna resekcija? Odgovarja specialist splošne kirurgije doc. dr. Andraž Perhavec, dr. med., z Onkološkega inštituta Ljubljana.
Kaj je pokazala analiza celokupnega preživetja po podskupinah ob zdravljenju z enim od zaviralcev CDK 4/6? Katera možnost izboljšuje preživetje brez napredovanja bolezni pri metastatskem raku dojk po progresu ob zdravljenju z zaviralci CDK4/6? Kaj so zadnja odkritja pri zaviralcih imunskih nadzornih točk? Zbrali smo podatke, predstavljene na SABCS.
Posodobljene ESMO smernice predvidevajo pričujoč algoritem diagnostike in zdravljenja oligometastatskega raka dojk. Trajanje sistemskega zdravljenja še ni jasno določeno in ostaja tema številnih razprav. Vsebino je pripravila Kaja Cankar, dr. med., z Onkološkega inštituta Ljubljana.
Pri katerih bolnicah z zgodnjim HR+ HER2- rakom dojk ima svoje mesto adjuvantna kemoterapija in kdaj jo lahko varno opustimo, sta na nedavnem strokovnem dogodku »Pregled in novosti v onkologiji 2021« razpravljala asist. Domen Ribnikar, dr. med., in Jelena Azarija, dr. med., oba specialista internistične onkologije z Onkološkega inštituta Ljubljana.
V Sloveniji je po podatkih aktualne raziskave, opravljene na Onkološkem inštitutu Ljubljana, srednji čas od napotitve bolnikov z rakom dojk v paliativno oskrbo do njihove smrti 18 dni. Kaj naj bo podlaga zgodnejših napotitev oziroma kdaj je pravi čas za napotitev v paliativno oskrbo, so razpravljali na nedavnih Dnevih internistične onkologije.
Nedavno posodobljene ESMO smernice predstavljamo v petih algoritmih. Ti pokrivajo tako diagnostične preiskave in oceno razširjenosti razsejanega raka dojk kot tudi njegovo zdravljenje v vseh redih. Vsebino je pripravila Kaja Cankar, dr. med., iz Onkološkega inštituta Ljubljana.
Po tumorektomiji v 10 do 12 odstotkih primerov maligne celice odkrijejo v območju štirih centimetrov od roba karcinoma, zato je ključna optimalna lokoregionalna kontrola in postoperativno obsevanje. Kako uspešni smo pri tem? Odgovarja mag. Marija Snežna Paulin Košir, dr. med., specialistka onkologije z radioterapijo iz Onkološkega inštituta Ljubljana.
Kaj prinaša odobritev uporabe prvega imunološkega zdravila pembrolizumaba v kombinaciji s kemoterapijo za neoadjuvantno zdravljenje visoko rizičnega trojno negativnega raka dojk v zgodnjem stadiju? Ali ta odločitev napoveduje uporabo zaviralcev imunskih nadzornih točk kot del standardnega neoadjuvantnega zdravljenja?
Kakšni so prelomni rezultati raziskave DESTINY Breast03, ki bodo verjetno spremenili način zdravljenja bolnic z neoperabilnim ali razsejanim HER2-pozitivnim rakom dojk? In kako trden dokaz o podaljšanju celokupnega preživetja ob uporabi zaviralca CDK 4/6 pri pomenopavznih bolnicah prinaša raziskava MONALEESA-2? Ključna sporočila je povzela prof. dr. Maria Vidal, dr. med., iz Barcelone.
Kongres ESMO je tudi letos dokazal, da raziskovalnega utripa v onkologiji covid era ni upočasnila. Zabeležili so 22.700 registriranih iz 143 držav ter objavili 1.989 abstraktov in 1.744 posterjev. Zbrali smo nekaj najbolj citiranih raziskav s področja zdravljenja raka dojk.
Na psihoonkološko obravnavo sta bili v okviru raziskave OREH napoteni dve tretjini bolnic. Število bolnic, ki so se v obravnavo dejansko vključile, pa je precej manjše. Kaj še lahko naredimo, da bi izboljšali telesno, duševno in socialno delovanje bolnic in ne nazadnje rezultate njihovega zdravljenja?
Dr. Simona Borštnar, dr. med., je vidna avtorica velike mednarodne raziskave, ki je preverjala varnost in učinkovitost ribocikliba z letrozolom v prvem redu zdravljenja in v zelo raznoliki populaciji oseb s hormonsko odvisnim, HER2-negativnim napredovalim rakom dojk. Ali se zaradi raznolike strukture njeni rezultati kaj razlikujejo od dosedanjih?
Pri obravnavi razsejanega, hormonsko odvisnega raka dojk si lahko veliko obetamo od zaviralcev CDK 4/6. Povzemamo zadnje rezultate raziskav, ki jih je prispeval kongres Ameriškega združenja za klinično onkologijo (ASCO) in v ospredje postavljajo podaljšanje preživetja.
Dobili smo spodbudne prve rezultate raziskave OlympiA faze III o učinkovitosti in varnosti dopolnilnega zdravljenja z olaparibom pri bolnicah in bolnikih z zgodnjim HER2- rakom dojk z germinalno mutacijo BRCA1 ali BRCA2 in velikim tveganjem za ponovitev bolezni. Kaj poudarjajo ugotovitve?