Uporaba validiranih orodij za oceno kakovosti življenja med zdravljenjem je pomemben korak k celostni obravnavi bolnikov z rakom, poudarja doc. dr. Cvetka Grašič Kuhar, dr. med. Eno takšnih orodij je plod aktivnega sodelovanja Onkološkega inštituta Ljubljana s Fakulteto za računalništvo.
Evropa je v zadnjem desetletju pomembno napredovala pri obravnavi raka dojk. Kljub napredku pa ne moremo mimo neenakosti med državami in z njo povezanih izzivov. Kaj je v ospredje postavila mednarodna raziskava, ki jo je lani izvedla evropska zveza Europa Donna, da bi ocenila trenutno stanje v 34 državah?
Najzanimivejši del letošnje sanktgallenske konference o raku dojk je bila tudi tokrat okrogla miza, na kateri so najvidnejši strokovnjaki glasovali o vprašanjih, na katera še nimamo jasnega odgovora. Katere so dileme pri sistemskem zdravljenju zgodnjega raka dojk, o katerih so razpravljali in glasovali? Piše doc. dr. Erika Matos, dr. med, spec. internistične onkologije iz Onkološkega inštituta Ljubljana.
Kdaj se pri raku dojk odločimo za predoperativno zdravljenje? Kakšne so njegove prednosti? Kdaj je zelo priporočeno, kdaj pa nujno? Odgovore je prispevala Simona Borštnar, dr. med., spec. interne medicine in internistične onkologije iz Onkološkega inštituta Ljubljana.
Za zdravljenje metastatskega HER2+ raka dojk imamo pri nas na voljo več zdravil. Urška Bokal, dr. med., spec. internistične onkologije iz Onkološkega inštituta Ljubljana je predstavila izsledke dveh raziskav z novejšima zdraviloma tukatinib in trastuzumab deruxtecan.
V začetku leta je v publikaciji The Lancet izšel prispevek o kirurški ohranitvi dojk in aksilarnih bezgavk po primarnem sistemskem zdravljenju bolnic z zgodnjim rakom dojk. Prispevek, ki prinaša novo orodje za klinično prakso, je zgleden primer multidisciplinarnosti, mednarodnega povezovanja ter sodelovanja združenj bolnikov in stroke.
Veljavne smernice za obravnavo limfedema so zastarele, opravljene študije slabe kakovosti in zelo raznolike, pogosto je vključenih premalo ljudi, težava je tudi spremljanje učinkovitosti, piše doc. dr. Nataša Kos, dr. med., specialistka FRM. Tudi študij, ki bi ocenjevale kakovost življenja bolnikov, je malo.
Napoveduje se pomemben korak pri zdravljenju HER2+ raka dojk, še posebej za bolnice z možganskimi zasevki, pri katerih so bile do sedaj znane oblike zdravljenja slabo učinkovite, poudarja doc. dr. Erika Matos, dr. med., spec. internistične onkologije, ki je pregledno povzela značilnosti sistemskega zdravljenja možganskih zasevkov pri raku dojk.
Pri obravnavi HR+/HER2- raka dojk si veliko obetajo od zaviralcev CDK 4/6, ki se po ugodnih rezultatih zdravljenja razsejanega raka zdaj preizkušajo tudi v dopolnilnem zdravljenju. Simona Borštnar, dr. med., spec. internistične onkologije z Onkološkega inštituta Ljubljana je nanizala nekaj do zdaj znanih dokazov.
Doc. dr. Boštjan Šeruga, dr. med., iz OI Ljubljana se je v videu dotaknil vprašanja, kako optimalno uporabiti razpoložljivo kemoterapijo in kako izboljšati njeno učinkovitost pri trojno negativnem raku dojk, predstavil nekaj nedavnih spoznanj s področja imunoterapije in nanizal terapevtske novosti, ki se uveljavljajo.