Tveganje določa biologija, ne velikost tumorja
»Majhen tumor še ne pomeni nizkega tveganja,« opozarja ugledni onkolog hrvaškega rodu doc. dr. Dejan Jurić, dr. med., spec. internistične onkologije, ki je nedavno obiskal Slovenijo. Kot direktor in eden vodilnih raziskovalcev Centra za tarčne terapije Termeer v okviru Splošne bolnišnice Massachusetts ter predavatelj na harvardski univerzi velja za enega najvplivnejših raziskovalcev na področju precizne onkologije in razvoja tarčnih terapij za zdravljenje raka dojk.
Bolnikova vs. zdravnikova ocena simptomov
Prospektivna kohortna raziskava o uporabi mobilne aplikacije OnkoVed razkriva izrazito razhajanje med simptomi, ki jih bolnice z rakom dojk dnevno beležijo prek aplikacije, in tistimi, ki jih ob kontrolnih pregledih zapišejo njihovi zdravniki. Izr. prof. dr. Cvetka Grašič Kuhar, dr. med., spec. internistične onkologije z OI Ljubljana dodaja, da so zdravniki aplikacijo ocenili kot uporabno, a hkrati opozorili, da lahko povečuje zahtevnost obravnave.
Preventivna mastektomija ob zvišanem tveganju za raka dojk
Preventivna mastektomija (angl. risk-reducing mastectomy, RRM) se že vrsto let izvaja pri nosilkah patogenih različic v genih BRCA1, BRCA2 in PALB2, kjer je dokazano, da bistveno zmanjša pojavnost raka dojk in izboljša preživetje. Pragovi življenjskega tveganja, pri katerih bi bila RRM utemeljena tudi pri ženskah brez omenjenih patogenih različic, pa doslej niso bili jasno opredeljeni. Kam nas usmerja objava v publikaciji JAMA Oncology?
Kakovostna in usklajena mreža izvajalcev za obravnavno sekundarnega limfedema
Klinična pot obravnave bolnikov s sekundarnim limfedemom na OI Ljubljana je bila objavljena v začetku leta 2024. Obseg dela ambulante za obravnavo bolnikov z limfedemom na OI Ljubljana od takrat strmo raste. Vodja Oddelka za fizikalno in rehabilitacijsko medicino asist. Nataša Puzić Ravnjak, dr. med., spec. fizikalne in rehabilitacijske medicine, upa, da bodo lahko klinično pot kmalu dopolnili. Kateri vidik obravnave bi lahko kmalu zaživel kot novost v Sloveniji?
ESMO 2025: najpomembnejši novi rezultati pri zgodnjem raku dojk
Na letošnjem letnem kongresu ESMO je področje zdravljenja raka dojk močno odmevalo. Katere raziskave imajo največji vpliv na klinično prakso? Preberite strnjene povzetke raziskav DESTINY-Breast05, DESTINY-Breast11, monarchE, NATALEE in drugih. Vsebino je recenzirala doc. dr. Erika Matos, dr. med., spec. internistične onkologije z OI Ljubljana.
Rak dojk na kongresu ASCO 2025
Med kliničnimi raziskavami, ki napovedujejo spremembe v obravnavi bolnikov z rakom dojk, izstopa SERENA-6 kot prva, ki je dokazala klinično uporabnost spremljanja ctDNA za prilagajanje zdravljenja. Tudi raziskavi ASCENT-04, DESTINY-Breast09 in druge utrjujejo temelje za nove terapevtske standarde. Zbrali smo povzetke najodmevnejših vsebin.
Zdravljenje menopavznih simptomov znižuje tveganje za invazivnega raka dojk
V raziskavi PROMISE, predstavljeni na kongresu ASCO, so preučevali učinke kratkotrajnega predoperativnega zdravljenja s konjugiranim estrogenom in bazedoksifenom pri ženskah z duktalnim karcinomom in situ. Ali lahko ta terapevtski pristop vpliva na tumorsko biologijo in s tem zmanjša verjetnost napredovanja bolezni?
ASCO za deeskalacijo kirurškega zdravljenja
Pri bolnikih z zgodnjim rakom dojk se pristop k biopsiji varovalnih bezgavk pomembno spreminja. Strokovna komisija ASCO je na podlagi pregleda literature iz obdobja med januarjem 2016 in majem 2024 pripravila posodobljene smernice. Katere so ključne spremembe in kako bodo vplivale na klinično prakso?
Zgodnje odkrivanje osteopenije pri bolnikih z rakom dojk z UI
V Laboratoriju za slikovne tehnologije na Fakulteti za elektrotehniko UL učijo modele umetne inteligence (UI), da bodo sposobni le na podlagi CT-slik prepoznati ali napovedati tveganje za razvoj osteopenije in osteoporoze pri bolnikih z rakom dojk. O uspehih ocenjevanja tveganja za razvoj kroničnih bolezni pri bolnikih z rakom dojk piše prof. dr. Tomaž Vrtovec, univ. dipl. inž. elektrotehnike s Fakultete za elektrotehniko UL.
Letos prvo poročilo kliničnega registra za raka dojk
Medtem ko slovenski splošni register raka zajema približno 80 spremenljivk, jih klinični register za raka dojk beleži več kot 300. Kako bodo te prispevale k optimizaciji prihodnjega kliničnega dela ter vrednotenju dosedanjega, je v intervjuju pojasnila dr. Sonja Tomšič, dr. med., spec. javnega zdravja in nacionalna koordinatorica Državnega programa obvladovanja raka 2022–2026.
Analiza učinkovitosti in varnosti zdravljenja s T-DXd na OI Ljubljana
Kakšni so rezultati zdravljenja s trastuzumab derukstekanom (T-DXd) pri heterogenih bolnikih, zdravljenih na OI Ljubljana? Kako in zakaj rezultati nekoliko odstopajo od tistih iz registracijskih raziskav? Analizo so opravile Nina Privšek, dr. med., z Oddelka za onkologijo UKC Maribor ter doc. dr. Simona Borštnar, dr. med., in izr. prof. dr. Cvetka Grašič Kuhar, dr. med., iz Sektorja internistične onkologije OI Ljubljana.
SGBCC 2025: nova spoznanja o obravnavi zgodnjega raka dojk
Kakšno je optimalno perioperativno zdravljenje HER2+ raka dojk? Kako patogena različica BRCA pri luminalnem podtipu B raka dojk vpliva na izhod zdravljenja z neoadjuvantno kemoterapijo? Ali s hormonsko terapijo bolnice z rakom dojk zdraviti pet ali deset let? Povzemamo odgovore, ki so jih prinesle raziskave, predstavljene na St. Gallen Breast Cancer Conference (SGBCC).
Prva slovenska raziskava o oceni bolečine med presejalno mamografijo
Kako ženske, vključene v program DORA, zaznavajo bolečino med presejalno mamografijo? Ali lahko višja stopnja bolečine vodi v neudeležbo v prihodnjih krogih presejanja? Na to je odgovarjala raziskava sodelavcev Državnega presejalnega programa za raka dojk DORA, katere rezultati so bili predstavljeni na sanktgallenski konferenci o raku dojk.
Vpliv takojšnje rekonstrukcije dojk na rehabilitacijo
Je sočasna rekonstrukcija dojk ob mastektomiji povezana s pojavnostjo limfedema in omejeno gibljivostjo ramenskega sklepa bolnic? Na to vprašanje odgovarja prispevek OI Ljubljana in UKC Ljubljana, prav tako predstavljen na konferenci SGBCC. Njegov prvi avtor je prof. dr. Nikola Bešić, dr. med., spec. splošne kirurgije z OI Ljubljana.
Umrljivost slovenskih bolnikov znatno manjša od evropskega povprečja
Evropski register neenakosti pri obravnavi raka (European Cancer Inequalities Registry, ECIR) je nedavno izdal poročilo za Slovenijo. Analiza kaže zelo dobre rezultate onkološkega zdravljenja, kljub temu da je število zdravnikov na 1000 novih bolnikov z rakom drugo najmanjše med državami Evropske unije.
Obsevanje vs. hormonsko zdravljenje: kam nas usmerja EUROPA?
Kakšno je optimalno dopolnilno zdravljenje po ohranitveni operaciji dojk pri starejših posameznicah z nizko rizičnim zgodnjim rakom dojk? V želji po jasnejšem odgovoru so zasnovali študijo EUROPA, ki je primerjala učinke obsevanja in hormonskega zdravljenja na z zdravjem povezano kakovost življenja bolnic in zniževanje tveganja za lokalno ponovitev bolezni v isti dojki.
SABCS 2024: izbrane novosti sistemskega zdravljenja
Na SABCS so izstopili rezultati treh kliničnih raziskav, ki bi lahko vplivale na prihodnjo obravnavo bolnic z rakom dojk. Prva govori o spodbudnih dokazih nove generacije SERD, druga o zdravljenju visokorizičnih BRCA-pozitivnih rakov dojk z zaviralcem PARP in tretja o koristi dodatka antraciklinov ob zdravljenju s taksani.
Premagovanje hormonske rezistence pri hormonsko odvisnem raku dojk
Hormonska terapija je steber zdravljenja razsejanega hormonsko odvisnega raka dojk. Kljub temu dolgoročna učinkovitost te terapije pogosto ostaja omejena bodisi zaradi primarne bodisi zaradi sekundarne hormonske rezistence. Kako naprej, pišeta doc. dr. Domen Ribnikar, dr. med., spec. internistične onkologije, in Dimitar Stefanovski, dr. med., z OI Ljubljana.
Progres ob hormonski terapiji: kako naprej?
Hormonska terapija predstavlja standard zdravljenja hormonsko odvisnega HER2-negativnega raka dojk, ki jo je mogoče kombinirati z zaviralci od ciklina odvisnih kinaz 4 in 6. Kako pa nadaljevati zdravljenje po progresiji bolezni, ko učinkovitost hormonske terapije izrazito upade? Bi lahko ta izziv bolje obvladovalo zdravljenje z zdravilom trastuzumab derukstekan?
Kanabinoidi in trojno negativni rak dojk
Bi lahko bili kanabinoidni receptorji napovedni biomarker za terapijo z zaviralci imunskih nadzornih točk ali nov mehanizem za premagovanje odpornosti proti imunoterapiji? Luka Dobovišek, dr. med., spec. internistične onkologije z OI Ljubljana, je prvi avtor objave v publikaciji Frontiers in Immunology, ki analizira vpliv kanabinoidov na zdravljenje bolnic s trojno negativnim rakom dojk.
Rak dojk v nosečnosti: kakšne možnosti imamo na voljo?
Čeprav redek, je to najpogostejši rak med nosečnostjo in dojenjem, pričakujemo pa tudi dvig incidence zaradi trenda zanositev pri višji starosti žensk. Nina Čas Sikošek, dr. med., spec. ginekologije in porodništva z Oddelka za onkološko ginekologijo in onkologijo dojk UKC Maribor, je pripravila celosten pregled tematike, ki predstavlja precejšen strokovni izziv.
Pogovor o plodnosti je za bolnice pozitivno sporočilo
Bolnicam z rakom dojk v rodni dobi je treba čim prej ponuditi obisk enote za reprodukcijo, da se lahko dogovorijo o varnem in zanje najbolj primernem načinu ohranitve plodnosti, ne da bi pri tem bistveno odložili začetek zdravljenja raka. Piše doc. dr. Vida Gavrić Lovrec, dr. med., z Oddelka za reproduktivno medicino in ginekološko endokrinologijo Klinike za ginekologijo in perinatologijo UKC Maribor.
Vadba za moč ob kemoterapiji izboljšuje celokupno preživetje bolnic
Švedski raziskovalci so predstavili raziskavo, ki potrjuje dobrobit telesne vadbe za bolnice z rakom dojk v času, ko prejemajo kemoterapijo. Kateri novi dokazi so še odmevali na kongresu ESMO? Zbrala jih je dr. Mojca Humar, dr. med., spec. internistične onkologije z Odseka za hematologijo in onkologijo Splošne bolnišnice dr. Franca Derganca Nova Gorica.
Nova znanja o vplivu mutacij pri raku dojk
Kako čas izvedbe genetskega testiranja za mutacije BRCA1/2 vpliva na izide zdravljenja mladih žensk z invazivnim rakom dojk? So nosilke tovrstnih patogenih različic kandidatke za zdravljenje z zaviralci PARP ali se nanje bolje odzovejo tumorji z drugimi genetskimi lastnostmi? Nove uvide sta prinesli raziskavi, predstavljeni na letošnjem kongresu ASCO.
Rezultati domače analize odstopajo od rezultatov iz tujine
Na kongresu ASCO je bila predstavljena slovenska multicentrična retrospektivna raziskava o značilnostih zdravljenja z eribulinom ter o njegovi učinkovitosti in varnosti pri bolnicah z rakom dojk. Prvi avtor raziskave Luka Dobovišek, dr. med., spec. internistične onkologije z OI Ljubljana, je strnil ugotovitve in komentiral, zakaj rezultati odstopajo od primerljivih tujih raziskav.
