Doc. dr. Simon Hawlina, dr. med., spec. urologije, FEBU, je prvi avtor raziskave, nedavno objavljene v publikaciji Radiology and Oncology. Gre za analizo prvih 100 delnih nefrektomij, opravljenih z robotsko asistirano kirurgijo na KO za urologijo UKC Ljubljana, v kateri so raziskovali specifičen kirurški zaplet. Kako lahko ugotovitve usmerjajo prakso?
Vodja ekipe za obravnavo urogenitalnih rakov na OI Ljubljana, izr. prof. dr. Boštjan Šeruga, dr. med., spec. internistične onkologije, je predstavil rezultate izbranih kliničnih raziskav faze III z letošnjega kongresa ASCO. Kaj nas učijo in kam usmerjajo stroko pri zdravljenju raka sečnega mehurja, raka ledvičnih celic in raka prostate?
Na kongresu ASCO je odmevala raziskava, ki bi lahko predstavljala nov standard zdravljenja za bolnike z rKORP s prisotnimi mutacijami BRCA, a znova na račun večje toksičnosti. O iskanju optimalnega ravnovesja med pretiranim in premalo invazivnim zdravljenjem, tudi v luči komorbidnosti starejših bolnikov, je spregovorila dr. Mojca Humar, dr. med., spec. internistične onkologije iz SB Nova Gorica.
Kaj pravijo zadnje ugotovitve o preprečevanju nastanka raka ledvic z metforminom? Koliko operativnim posegom bi se izognili, če bi v procesu diagnostike bioptirali vse suspektne lezije na ledvicah? Izbor letošnjih EAU abstraktov je pripravil Borut Gubina, dr. med., spec. urologije iz SB Jesenice in DC Bled.
Priporočila Sveta EU postavljajo organizacijo do sedaj oportunističnega presejanja za raka prostate pred precejšnji izziv. Kje v Sloveniji beležimo največje ovire in kakšno časovnico si bo zadala strokovna skupina DPOR za raka prostate, ki se trenutno še oblikuje? Obstoječi konsenz povzema nacionalna koordinatorka DPOR Sonja Tomšič, dr. med., spec. javnega zdravja z OI Ljubljana.
Onkološki inštitut Ljubljana je eden izmed 221 centrov iz 35 držav, sodelujočih v raziskavi faze III, ki je primerjala atezolizumab v monoterapiji in v kombinaciji s kemoterapijo na osnovi platine pri bolnikih z rakom urotelija. Soavtorica raziskave, asist. dr. Marina Mencinger, dr. med., spec. interne medicine, je predstavila rezultate s kongresa ASCO GU.
Miloš Petrović, dr. med., specialist urologije, je subspecializiran za področje kirurškega zdravljenja erektilne disfunkcije. Penilna proteza je po njegovih izkušnjah ena najboljših možnosti, če ne edina možna rešitev za povrnitev spolne funkcije, ko se po radikalni prostatektomiji spontana erekcija ne povrne.
Kaj sporočajo najpomembnejše raziskave pri oligometastatskem raku prostate? Kje zaenkrat beležimo najvišjo stopnjo dokazov? Katera vprašanja ostajajo neodgovorjena? Doc. dr. Helena Barbara Zobec Logar, dr. med., spec. radioterapije in onkologije, je predstavila najbolj relevantna dosedanja spoznanja.
Zakaj pri kirurškem zdravljenju raka prostate izvajamo pelvično limfadenektomijo, v katerih primerih je ta smiselna in kakšna je njena terapevtska vrednost, razlaga Uroš Bele, dr. med., spec. urologije in FEBU z Univerzitetne klinike za urologijo LKH Gradec. Gre za eno izmed vročih tem nedavnega Slovenskega urološkega kongresa.
Med bolniki z rakom prostate so motnje spanja pogostejše kot med splošno populacijo, razkriva pregledna analiza, objavljena v publikaciji Cancers. Gre za pomembno temo, ki si zasluži več pozornosti, poudarja prof. dr. Leja Dolenc Grošelj, dr. med., specialistka nevrologije in klinične nevrofiziologije iz Nevrološke klinike UKC Ljubljana.
Edini slovenski govorec na kongresu EAU22 je bil doc. dr. Tit Albreht, dr. med., iz NIJZ, katerega sporočila so povzeli tudi na t.i. seji »best of«, ki je na zadnji kongresni dan strnila najpomembnejše ugotovitve srečanja. Kateri pogoji morajo biti izpolnjeni, da lahko ugodimo zahtevam sodobnega presejalnega programa za raka prostate? Kje tičijo glavne vrzeli?
Ugledni francoski urolog prof. dr. Arnauld Villers, dr. med., je na kongresu EAU22 v Amsterdamu strnil njegove najpomembnejše zaključke. Posebej za slovenske kolege je pripravil kratek povzetek. Dotaknil se je zgodnjega odkrivanja raka prostate, aktivnega nadzora, fokalne terapije in novih kriterijev za opredelitev bolnikov z visokim tveganjem.
»Opažam, da določeni bolniki niso dovolj poučeni, kaj lahko pričakujejo po radikalni prostatektomiji,« pove Frosina Krstanoska, dr. med., spec. interne medicine in spec. hematologije, FECSM, iz Splošne bolnišnice Slovenj Gradec, ki v Velenju vodi ambulanto za psihoseksualno svetovanje.