V zadnjih letih se je v prvi liniji zdravljenja KLL uveljavilo časovno omejeno zdravljenje s tarčnimi zdravili. Kljub širokemu spektru razpoložljivih shem pa ostaja ključno vprašanje, katero terapevtsko kombinacijo izbrati za posameznega bolnika. Odgovarja Gaja Cvejić Vidali, dr. med., spec. hematologije.
Na letošnjem kongresu IMS so predstavili številne nove podatke, ki pomembno spreminjajo zdravljenje diseminiranega plazmocitoma. V ospredju so bile raziskave z bispecifičnimi protitelesi in terapijami CAR-T, ki dosegajo visoko odzivnost ter velik delež bolnikov z negativno minimalno preostalo boleznijo že v zgodnjih linijah zdravljenja, zlasti pri uporabi inovativnih kombinacij.
Hiter razvoj tarčnih terapij, imunoterapije in kombinacijskih režimov spreminja standarde oskrbe ter omogoča vse bolj personaliziran pristop k zdravljenju krvnih rakov. Katere so najnovejše ugotovitve in pričakovani terapevtski premiki pri zdravljenju kronične limfocitne levkemije (KLL), akutne limfoblastne levkemije (ALL) ter akutne in kronične mieloične levkemije (AML/KML)? Piše Gaja Cvejić Vidali, dr. med., spec. hematologije s KO za hematologijo UKC Ljubljana.
Najmočnejši sunek EHA je bil gotovo trispecifično protitelo, željno pričakujemo prihod belantamaba in rezultate spremljanja bolnikov glede MRD ter se sprašujemo, kakšne so možnosti uvedbe neinvazivnih metod s CTC v naši laboratorijski diagnostiki. Piše Gaja Cvejić Vidali, dr. med., spec. hematologije s KO za hematologijo UKC Ljubljana.
Tudi spomladanski kongres World Congress on Controversies in Multiple myeloma (COMy) je znova napovedal več novosti v obravnavi diseminiranega plazmocitoma. Čeprav v zdravljenju te bolezni še vedno obstajajo izzivi, bo prihodnost zagotovo prinesla še več možnosti za podaljšanje preživetja in izboljšanje kakovosti življenja bolnikov. Piše Romana Rotdajč, dr. med., spec. interne medicine iz SB Murska Sobota.
V Firencah je spomladi potekal 51. letni kongres Evropskega združenja za presaditev kostnega mozga (EBMT), ki je znova združil strokovnjake za presaditve krvotvornih matičnih celic in celične terapije. Ena izmed osrednjih tem so bili poleg CAR-T celične terapije tudi novi terapevtski pristopi pri zdravljenju reakcije presadka proti gostitelju (GVHD), zlasti pri bolnikih, ki ne odgovorijo na standardno zdravljenje.
Kako hematologi pristopajo k preprečevanju reaktivacije okužbe s citomegalovirusom (CMV) po alogenski presaditvi krvotvornih matičnih celic (PKMC), je razložil prof. dr. Matjaž Sever, dr. med., spec. interne medicine, hematologije in klinične farmakologije s KO za hematologijo UKC Ljubljana, ki poudarja, da je bila med večjimi dejavniki okužb in umrljivosti po PKMC nekdaj reaktivacija virusa CMV s pojavom CMV bolezni. Danes ni več tako po zaslugi učinkovitejšega spremljanja in zdravljenja okužbe.
Povezava med črevesno mikrobioto in hematološkimi malignostmi je v zadnjem času pritegnila veliko pozornosti. Z napredovanjem raziskav postaja vse bolj jasno, da sestava črevesne mikrobiote lahko vpliva na nastanek in napredovanje hematoloških rakov, obenem pa ima lahko pomembno vlogo pri učinkovitosti zdravljenja.
Med neželenimi učinki zdravljenja KLL z zaviralci Brutonove tirozin kinaze (BTKi) se pojavljajo srčno-žilni zapleti. Pred uvedbo zdravljenja je zato potrebna natančna ocena srčno-žilnega tveganja. Kako nadzorovati neželene zaplete? Kdaj je potrebna prilagoditev ali opustitev zdravljenja? Piše asist. dr. Luka Lipar, dr. med., spec. kardiologije in vaskularne medicine s KO za kardiologijo UKC Ljubljana.
Slovenski raziskovalci so ovrednotili razpoložljivost in raziskali značilnosti programov zgodnjega dostopa do zdravil v Sloveniji. V analizo so vključili 324 novih zdravil v desetletnem obdobju. Največji delež zdravil je bil namenjen onkološkemu zdravljenju. Kaj so ugotovili v analizi?
Slovenski raziskovalci so ovrednotili razpoložljivost in raziskali značilnosti programov zgodnjega dostopa do zdravil v Sloveniji. V analizo so vključili 324 novih zdravil v desetletnem obdobju. Največji delež zdravil je bil namenjen onkološkemu zdravljenju. Kaj so ugotovili v analizi?
»Mi prinašamo novice, ki trajno spreminjajo življenje. Sporočamo, da se je žena spremenila v vdovo, da je mama ostala brez sina, da smo potrdili maligno bolezen z zelo slabo prognozo. Zavedati se moramo pomembnosti trenutka in pomembnosti načina posredovanja teh sporočil svojim bolnikom in njihovim svojcem,« je povedala prim. Simona Repar Bornšek, dr. med., spec. družinske medicine iz ZD Ljubljana. Z njo smo iskali pristope, ki olajšajo najtežjo vrsto komunikacije v medicini.
V dobi tarčnih zdravil je največ novosti ravno pri najpogostejši indikaciji za alogensko transplantacijo pri akutni mieloični levkemiji. Z izboljšanjem preživetja z uporabo zaviralcev FLT3 ob indukcijskem zdravljenju in vzdrževanju pri bolnikih, ki imajo sočasno tudi mutacijo NPM1, ti nimajo več indikacije za presaditev v prvi remisiji. Piše Polona Novak, dr. med., spec. hematologije s KO za hematologijo UKC Ljubljana.
Tudi kongres ASCO je letos postregel z naborom raziskav s pomembnimi implikacijami za klinično prakso. Nove kombinacije zdravljenja so v raziskavah IMROZ in DREAMM-8 izkazale superiornost nad standardnim zdravljenjem tako pri bolnikih z novoodkritim diseminiranim plazmocitomom (DP) kot pri tistih s ponovljenim ali neodzivnim.
Na letošnjem kongresu je bilo največ odmevnih in za klinično prakso spreminjajočih raziskav na področju zdravljenja limfomov. Predstavljamo prve in nove podatke raziskav APOLLO, GHSG HD21, STARGLO, ECHO in SEQUOIA. Se nove možnosti zdravljenja obetajo tudi za starejše bolnike z visoko tvegano boleznijo?
Odobritev zdravila proti raku na podlagi nadomestnega izida zdravljenja lahko oteži oceno celokupnega preživetja, saj se ob pozitivnem izidu bolniki iz kontrolne skupine pogosto odločijo za zdravljenje s preučevanim zdravilom. Zato so v raziskavi, objavljeni v reviji Lancet Oncology, preučili dostopnost do zrelih podatkov o celokupnem preživetju za zdravila proti raku, za katera ob odobritvi podatki o celokupnem preživetju še niso bili zreli.
V nedavni študiji, objavljeni v reviji Nature Communications, so proučevali povezave med 1463 plazemskimi beljakovinami in 19 vrstami raka z uporabo opazovalnih in genetskih pristopov na podlagi podatkov iz UK Biobanke. Odkrili so 618 povezav med beljakovinami in rakom ter 317 biooznačevalcev za raka, vključno s 107 primeri, odkritimi več kot sedem let pred diagnozo raka.
V letošnjih priporočilih za obravnavo bolnikov z malignimi limfomi Onkološkega inštituta Ljubljana so posodobili tudi poglavje o limfomu plaščnih celic. Največji izziv predstavljajo pogoste ponovitve, a je na vidiku precej novih možnosti zdravljenja. Urška Rugelj, dr. med., spec. internistične onkologije z OI Ljubljana, je povzela poudarke diagnostike in zdravljenja.
Kako matične celice nadzorujejo svojo usodo in sodelujejo pri vnetju? Kakšno je tveganje za nastanek krvnega raka po izpostavljenosti CT-slikanju? Bi lahko fekalne transplantacije mikrobiote preprečile GvHD? Predstavljamo zanimive izsledke nedavno objavljenih raziskav.