»Že desetletje ne velja več, da dermatologi maligni melanom prepoznamo pri pacientu na vratih, ko je kožna sprememba zelo očitna, temveč je v našem največjem interesu, da ga najdemo v najzgodnejšem stadiju,« poudarja dermatovenerologinja Aleksandra Dugonik, dr. med. Kako jim to uspeva?
Razmah sistemske terapije v zdravljenju kožnega melanoma postavlja vlogo kirurgije v nove okvire in obeta spremembe. Kakšne bodo te? Nekaj usmeritev se nadejamo od mednarodne raziskave MelMarT-II, ki išče odgovore o optimalnem obsegu kirurškega zdravljenja kožnega melanoma. V raziskavi, ki je nedavno dosegla pomemben mejnik, sodelujemo tudi na Onkološkem inštitutu Ljubljana.
Evropski projekt 4D PICTURE, pri katerem sodeluje tudi OI Ljubljana, si je za cilj zadal optimizacijo bolnikovih kliničnih poti. Projekt s pomočjo umetne inteligence in baz podatkov iz različnih držav razvija napredno prognostično orodje za sprejemanje odločitev v onkološkem zdravljenju. Ena od nosilk projekta, doc. dr. Barbara Perić, dr. med., spec. splošne kirurgije, je idejo projekta ponazorila na primeru 78-letnega moškega s kožnim melanomom.
Kakšen napredek v preživetju prinaša sistemsko zdravljenje pri bolnikih s sluzničnim in uvealnim melanomom ter bazalnoceličnim in ploščatoceličnim karcinomom kože? Predstavljamo ključne novosti zadnjega leta, ki so bile izpostavljene na 19. šoli o melanomu.
Metotreksat lahko prispeva k razvoju kožnega melanoma zaradi svojih imunosupresivnih učinkov in fotosenzitivnih lastnosti, so ugotovili avtorji raziskave, objavljene v reviji JAMA Dermatology. Kakšne so podrobnejše ugotovitve prvega sistematičnega pregleda in metaanalize?
Z nevronskimi mrežami in strojnim učenjem je mogoče mejne lezije hitreje in prej opredeliti, razlaga Branko Pirš, dr. med., spec. dermatovenerologije iz Dermacentra. Kateri so trenutni izzivi klinični uporabe? Je to prihodnost zgodnjega odkrivanja kožnih tumorjev?
Kakšni so izsledki kliničnih raziskav o zdravljenju melanoma in kakšna so najnovejša terapevtska priporočila? Kako se ocene preživetja razlikujejo med terapijami in njihovimi kombinacijami? Odgovore je v mrežni analizi na letošnjem kongresu EADV predstavil prof. dr. Hensin Tsao, dr. med., spec. dermatologije s harvardske medicinske šole.
V Lancetovi publikaciji objavljena raziskava je obravnavala vprašanje ne docela pojasnjene več kot 50-odstotne neodzivnosti bolnikov, zdravljenih z zaviralci imunskih kontrolnih točk (ZIKT). Preverili so, ali bi cirkulirajoči vnetni proteini lahko služili kot napovedni biooznačevalci za uspešnost zdravljenja z ZIKT.
Genski podpis melanoma poznamo že nekaj let, je povedala dr. Tanja Mesti, dr. med., spec. internistične onkologije z Onkološkega inštituta Ljubljana, kjer redno določajo najpogostejše biooznačevalce, saj imajo pomemben prediktivni in prognostični pomen.
O novostih v sistemskem zdravljenju kožnih tumorjev in boljših obetih za bolnike je spregovorila prof. dr. Janja Ocvirk, dr. med., spec. internistične onkologije. Poudarila je, da se je v času epidemije covid-19 zmanjšala incidenca kožnih tumorjev. To pa najverjetneje pomeni, da je v prihodnje pričakovati več bolnikov s težjim bremenom bolezni.
Standardna terapija pri zdravljenju nemelanomskih rakov je kirurgija, saj je večina teh rakov ob diagnozi lokalno omejena, pri recidivnih, lokalno napredovalih in metastatskih pa ima pomembno vlogo sistemsko zdravljenje. Zbrali smo vse najpomembnejše potekajoče klinične raziskave, ki krojijo klinično prakso.
Obravnava napredovalih oblik nemelanomskih rakov kože je s sistemskim zdravljenjem postala učinkovita in varna ter vzpostavlja nov standard za bolnike, razlaga specialistka internistične onkologije prof. dr. Janja Ocvirk, dr. med., z Onkološkega inštituta Ljubljana.