Opredelitev bolnikov, ki imajo največjo dobrobit od neoadjuvantnega sistemskega zdravljenja, ter odločanje o obsegu lokalnega zdravljenja ob dobrem odzivu sta ključna izziva klinične prakse. Molekularna stratifikacija, zlasti status MSI-H/dMMR, pomembno usmerja terapevtske odločitve. Izr. prof. dr. Tanja Mesti, dr. med., spec. internistične onkologije z OI Ljubljana, je na Simpoziju rakov prebavil predstavila ključne poudarke.
Kateri bolniki so po kurativni resekciji raka debelega črevesa kandidati za adjuvantno sistemsko zdravljenje in kolikšna je dobrobit tovrstne terapije? Kam nas napotujejo najnovejši podatki in priporočila? Kateri kliničnopatološki in molekularni pristopi usmerjajo odločitve klinikov? Na Simpoziju rakov prebavil, ki je potekal konec lanskega leta, je na ta vprašanja odgovarjala izr. prof. dr. Martina Reberšek, dr. med., spec. internistične onkologije z OI Ljubljana.
Povzemamo klinično pomembne rezultate raziskav, predstavljenih na kongresu Evropskega združenja za proučevanje jeter (EASL) Liver Cancer Summit 2026. Novosti prispevajo k razumevanju dolgoročnih izidov, večji varnosti ter optimizaciji sekvenciranja in umeščanja sistemskih ter lokoregionalnih terapij pri bolnikih z rakom žolčnih vodov in hepatocelularnim rakom.
Triletni strukturiran program telesne vadbe po končanem zdravljenju podaljša preživetje brez napredovanja bolezni in celokupno preživetje bolnikov z rakom debelega črevesa. Klinična raziskave CHALLENGE, ki je odmevala na letošnjem kongresu ASCO, usmerja stroko in bolnike v preseganje splošnih priporočil za zdrav način življenja.
Raziskavi BREAKWATER in MATTERHORN sta potrdili prebojni vpliv sodobne tarčne terapije in imunoterapije na izboljšanje izidov bolnikov z rakom prebavil. Kateri drugi rezultati še oblikujejo prihodnost tega terapevtskega področja? Strokovno recenzijo izbranih povzetkov s kongresa ASCO je prispevala doc. dr. Tanja Mesti, dr. med., spec. internistične onkologije z OI Ljubljana.
Klemen Mojškerc, dr. med., spec. interne medicine, predstojnik Oddelka za interno medicino SB Slovenj Gradec, podpira širitev izvajanja holangioskopij za diagnostiko patoloških sprememb biliarnega sistema. Kako uspešna je metoda pri vizualizaciji in potrjevanju malignih bolezni? Katere so njene največje omejitve?
Kakšen je potencial acetilsalicilne kisline pri specifičnih podskupinah bolnikov z rakom debelega črevesa in danke? Kaj je prispevala do zdaj največja klinična raziskava, ki je primerjala zanesljivost kolonoskopije in krvnega testa pri odkrivanju raka debelega črevesa in danke? Je umetna inteligenca že dosegla raven, ko lahko ponudi kredibilno podporo kliničnemu delu? Zbrali smo novice z ASCO GI 2025.
Ameriški raziskovalci so določali optimalno starost za prenehanje presejanja za raka debelega črevesa in danke (RDČD) v povezavi s spolom, pridruženimi boleznimi in zgodovino presejanja posameznikov. Analiza, ki je potekala med marcem 2023 in majem 2024, je v ospredje postavila stroškovno učinkovitost. Kam nas usmerjajo rezultati, objavljeni nedavno v publikaciji JAMA?
Podhranjenost pri bolniku z rakom, zlasti rakom prebavil, poveča toksičnost kemoterapije in poslabša odziv nanjo. Tudi pogosto spregledana sarkopenična debelost je pomemben napovedni dejavnik slabega izhoda. Zakaj je pomembno, da takoj ob diagnozi rakave bolezni postavimo tudi prehransko diagnozo?
Katero zdravilo kaže vse bolj spodbudne rezultate pri zdravljenju bolnikov s HER2-pozitivnim rakom žolčnega sistema? Kaj potrjuje analiza neželenih pojavov pri zdravljenju bolnikov z neoperabilnim hepatocelularnim karcinomom z uveljavljeno terapevtsko kombinacijo? Kaj vemo o povezavah med okužbo s H. pylori in pojavnostjo ter umrljivostjo zaradi kolorektalnega raka?
Posodobljeni rezultati preskušanja faze III TOPAZ-1 so pokazali, da je zdravljenje z durvalumabom v kombinaciji s standardno kemoterapijo pri bolnikih z napredovalim rakom biliarnega trakta po treh letih podvojilo celokupno preživetje. Rezultati so bili predstavljeni na konferenci Cholangiocarcinoma Foundation v Salt Lake Cityju v Utahu.
Preberite o rezultatih raziskave, ki je vključevala 770 bolnikov z razsejanim rakom trebušne slinavke. Kako učinkovito je zdravljenje teh bolnikov s kemoterapijo po shemi NALIRIFOX v primerjavi z ustaljeno kemoterapijo po shemi gemcitabin-nabpaklitaksel v prvem redu? Raziskavo NAPOLI 3 povzema dr. Matej Horvat, dr. med., spec. internistične onkologije z Oddelka za onkologijo UKC Maribor.
Kljub razvoju kirurških tehnik in sistemskega zdravljenja je petletno preživetje pri bolnikih s holangiokarcinomom le pet- do desetodstotno. Eden pomembnejših ciljev obravnave je zato čim zgodnejše odkrivanje bolezni. O korakih diagnostike piše prim. Zdenko Kikec, dr. med., spec. interne medicine in gastroenterologije, vodja onkološke ambulante v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec.
Se obeta nov standard zdravljenja neoperabilnega hepatocelularnega raka? Kako geografska lega vpliva na izide zdravljenja operabilnega raka želodca? Kako bi še lahko zdravili ploščatocelični karcinom požiralnika? Bo neoadjuvantna terapija odpravila potrebo po operaciji pri raku debelega črevesa in danke? Zbrali smo rezultate raziskav EMERALD-1, MATTERHORN, SKYSCRAPER-08 in NEST-1.
Rezultati zdravljenja razsejanega raka debelega črevesa in danke v kasnejših linijah s kombinirano terapijo s trifluridinom/tipiracilom in bevacizumabom so odmevali po objavi v publikaciji NEJM in na kongresu ESMO GI, ki je potekal poleti v Barceloni. Dr. Matej Horvat, dr. med., specialist internistične onkologije z Oddelka za onkologijo UKC Maribor, je predstavil najpomembnejša sporočila.
Ali dodatek zaviralca PD-1 h kombinirani kemoterapiji pred operacijo in po njej izboljša izide zdravljenja pri bolnikih z operabilnim rakom želodca ali ezofagogastričnega stika? Na to vprašanje sta odgovarjali klinični raziskavi faze III MATTERHORN in KEYNOTE-585. Povzeli smo njune glavne ugotovitve.