Z zaskrbljenostjo spremljamo naraščajočo incidenco zgodaj nastalega raka debelega črevesa in danke (ZNRDČD) pri bolnikih, mlajših od 50 let. Dr. Neva Volk, dr. med., specialistka internistične onkologije z OI Ljubljana, je zbrala najnovejše podatke iz literature o posebnostih te skupine bolnikov, predstavila koncept eksposoma in razpoložljive možnosti zgodnejše diagnostike.
Katja Leskovšek, dr. med., spec. internistične onkologije z OI Ljubljana, je v preglednici strnila posodobljene rezultate kliničnih raziskav SCIENCE, DESTINY-Gastric03, CARES-005, RESET-C ter združene analize multicentričnih raziskav CAO/ARO/AIO-12 in OPRA. Vse te objave ponujajo odgovore, ki lahko klinikom olajšajo terapevtske odločitve.
Ameriški raziskovalci so določali optimalno starost za prenehanje presejanja za raka debelega črevesa in danke (RDČD) v povezavi s spolom, pridruženimi boleznimi in zgodovino presejanja posameznikov. Analiza, ki je potekala med marcem 2023 in majem 2024, je v ospredje postavila stroškovno učinkovitost. Kam nas usmerjajo rezultati, objavljeni nedavno v publikaciji JAMA?
Asist. mag. Ajra Šečerov Ermenc, dr. med., specialistka onkologije z radioterapijo z OI Ljubljana, je po kongresu ASTRO predstavila spreminjajočo se paradigmo zdravljenja adenokarcinoma požiralnika in pomena obsevanja jetrnoceličnega raka. Razpravljala je tudi o zaporedju zdravljenja lokalno napredovalega raka danke in razvoju stereotaktičnega obsevanja celiakalnega pleteža pri raku trebušne slinavke.
Kakšen je potencial acetilsalicilne kisline pri specifičnih podskupinah bolnikov z rakom debelega črevesa in danke? Kaj je prispevala do zdaj največja klinična raziskava, ki je primerjala zanesljivost kolonoskopije in krvnega testa pri odkrivanju raka debelega črevesa in danke? Je umetna inteligenca že dosegla raven, ko lahko ponudi kredibilno podporo kliničnemu delu? Zbrali smo novice z ASCO GI 2025.
Kdaj in kako izvajamo preventivne resekcije kolorektalnih polipov, ki jih ocenjujemo kot predrakave spremembe? Aleksandar Gavrić, dr. med., spec. gastroenterologije s KO za gastroenterologijo UKC Ljubljana, opisuje prednosti in omejitve različnih endoskopskih resektivnih tehnik ter predstavlja najnovejšo.
Katero zdravilo kaže vse bolj spodbudne rezultate pri zdravljenju bolnikov s HER2-pozitivnim rakom žolčnega sistema? Kaj potrjuje analiza neželenih pojavov pri zdravljenju bolnikov z neoperabilnim hepatocelularnim karcinomom z uveljavljeno terapevtsko kombinacijo? Kaj vemo o povezavah med okužbo s H. pylori in pojavnostjo ter umrljivostjo zaradi kolorektalnega raka?
V publikaciji Gastroenterolog so izšla obsežna domača priporočila za obravnavo jetrnoceličnega karcinoma. Predstavljeni algoritem zajema razvrstitev za določanje stadija bolezni in načrtovanje zdravljenj po barcelonski klasifikaciji BCLC (Barcelona Clinic Liver Cancer).
Podhranjenost pri bolniku z rakom, zlasti rakom prebavil, poveča toksičnost kemoterapije in poslabša odziv nanjo. Tudi pogosto spregledana sarkopenična debelost je pomemben napovedni dejavnik slabega izhoda. Zakaj je pomembno, da takoj ob diagnozi rakave bolezni postavimo tudi prehransko diagnozo?
Zamude, polariziranost, stigma in premalo povezovanja. Tudi s temi besedami Ivka Glas in Maja Južnič Sotlar, predsednica in podpredsednica Združenja EuropaColon Slovenija, opisujeta svoje delo pri svetovanju in podpori bolnikom s tumorji prebavil ter osebam s sumom na to diagnozo. Pozivata k zagonu aktivnejše in številčnejše skupnosti stroke, bolnikov in njihovih svojcev.
Claudin-18.2 (CLDN18.2) kaže potencial pri zdravljenju napredovalega adenokarcinoma želodca in gastroezofagealnega prehoda. Zbrali smo dokaze dveh pomembnih raziskav faze III, ki sta pri bolnikih s CLDN18.2 pozitivnim tumorjem v prvem redu zdravljenja z zolbetuksimabom dosegli primarna cilja. Spodbudno novo usmeritev pa podpirajo še rezultati metaanalize z letošnjega kongresa ASCO GI.
Preberite o rezultatih raziskave, ki je vključevala 770 bolnikov z razsejanim rakom trebušne slinavke. Kako učinkovito je zdravljenje teh bolnikov s kemoterapijo po shemi NALIRIFOX v primerjavi z ustaljeno kemoterapijo po shemi gemcitabin-nabpaklitaksel v prvem redu? Raziskavo NAPOLI 3 povzema dr. Matej Horvat, dr. med., spec. internistične onkologije z Oddelka za onkologijo UKC Maribor.
Kljub razvoju kirurških tehnik in sistemskega zdravljenja je petletno preživetje pri bolnikih s holangiokarcinomom le pet- do desetodstotno. Eden pomembnejših ciljev obravnave je zato čim zgodnejše odkrivanje bolezni. O korakih diagnostike piše prim. Zdenko Kikec, dr. med., spec. interne medicine in gastroenterologije, vodja onkološke ambulante v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec.