Prospektivno zasnovana metaanaliza treh randomiziranih raziskav, objavljena v reviji Lancet, je pokazala, da dopolnilno obsevanje po kirurški odstranitvi prostate ne izboljša preživetja brez opazovanega dogodka pri bolnikih z lokaliziranim ali lokalno napredovalim rakom prostate.
Ob evropskem dnevu ozaveščanja o raku prostate (EPAD) je 17. novembra 2020 potekalo virtualno srečanje, posvečeno zgodnjemu odkrivanju raka prostate. Prof. Hein Van Poppel, dr. med., spec. kirurgije in spec. urologije, predstojnik oddelka za urologijo na Univerzitetnem kliničnem centru Gasthuisberg iz Leuvna v Belgiji, je v svojem predavanju ponudil nekaj pomembnejših ugotovitev tega dogodka. Prezentacije si lahko v celoti ogledate na povezavi ob koncu tega prispevka.
Hormonska terapija predstavlja temelj zdravljenja napredovalega raka prostate, a je potrebno ob njenem predpisu pomisliti tudi na preprečevanje izgube kostne mase in svetovati ustrezen življenjski slog. Idealno bi bilo, da bi vsak, ki prejme hormonsko terapijo, opravil tudi izhodiščno meritev mineralne kostne gostote z DXA, pove spec. internist izr. prof. dr. Tomaž Kocjan, dr. med
Profesor Karim Fizazi, mednarodno uveljavljeni strokovnjak in raziskovalec raka prostate, je na letošnjem srečanju ESMO pregledno predstavil dosedanja dognanja na področju sistemskega zdravljenja razsejanega hormonsko občutljivega raka prostate (rHORP) in uporabnost teh podatkov v klinični praksi ter se dotaknil tudi nekaterih odprtih vprašanj, na katera pričakujemo odgovor v prihodnosti.
Anketa med kirurgi na področju urološke onkologije je pokazala, da so med pandemijo COVID-19 bolniki obravnavani glede na stopnjo nujnosti, ki temelji na ogroženosti zaradi raka, kar se ujema s posodobljenimi priporočili Evropskega združenja za urologijo.
Dušan Mangaroski, dr. med., internist onkolog iz Onkološkega inštituta Ljubljana, je strnil nekaj ključnih novosti s področja sistemskega zdravljenja raka prostate, predstavljenih na letošnjem virtualnem kongresu ESMO. Informacije vključujejo naslednje tri raziskave: PROfound 3, STAMPEDE in IPATential150.
Mednarodni odbor strokovnjakov z različnih področij je na konferenci Philadelphia Prostate Cancer Consensus Conference 2019 z doseženim soglasjem pripravil nova priporočila za izvajanje genetskega testiranja na zarodne mutacije pri raku prostate. Glavni namen takšnega testiranja je pridobiti podatke, ki bi pomagali pri izbiri tarčnega zdravljenja za bolnike z razsejano boleznijo, včasih pa ima genetsko testiranje pomembno vlogo tudi pri zgodnjem odkrivanju in zgodnjem zdravljenju raka prostate.
Študije poročajo, da ima od 50 do 80 % moških v prvem letu po radikalni prostatektomiji erektilno motnjo. Da je potrebna penilna rehabilitacija s ciljem po izboljšanju erekcije v 12 do 24 mesecih, v videu sporoča seksologinja ter članica ESSM in ISSM, Frosina Krstanoska, dr. med., spec. internistka in hematologinja, FECSM iz oddelka za interno medicino SB Slovenj Gradec.
Med izstopajočimi raziskavami, predstavljenimi na letošnjem srečanju EUA, je proPSMA, prospektivna randomizirana multicentrična raziskava o slikanju PSMA-PET/CT za oceno stanja raka prostate z velikim tveganjem pred radikalno prostatektomijo ali radioterapijo. Odmevna dognanja je prinesla tudi raziskava EUPROMS, prva raziskava o kakovosti življenja bolnikov z rakom prostate.
Na letošnjem virtualnem srečanju Ameriškega združenja za urologijo (AUA) so strokovnjaki predstavili smernice za obravnavo bolnikov z napredovalim rakom prostate, ki so jih posodobili na podlagi objavljenih dognanj. Poudarili so, da mora glede na napredek slikovnih diagnostičnih preiskav in genetskega testiranja ter ob vse večji kompleksnosti zdravljenja te bolnike obravnavati večdisciplinarna ekipa strokovnjakov, ki naj vključuje urologa, internističnega onkologa, radioterapevta, patologa, genetika in specialista paliativne medicine.
V retrospektivni raziskavi na Japonskem so se patološki Gleasonov seštevek, limfovaskularna invazija in hitrost dviga ravni PSA izkazali za neodvisne napovedne dejavnike razvoja proti kastraciji odpornega raka prostate (KORP) pri bolnikih, ki so po radikalni prostatektomiji doživeli biokemično ponovitev bolezni.
Pri bolnikih z rakom prostate so lahko utrujenost, šibkost, težave z apetitom, slabosti in včasih tudi bolečine povezane z neustrezno prehrano. O spremenjenih presnovnih potrebah in o vplivu kalcija, ki so ga izpostavili tudi v zadnjih priporočilih ACS, je več povedala doc. dr. Nada Rotovnik Kozjek, dr. med., vodja ambulante za klinično prehrano na OI Ljubljana.
Genetski izvid je pomemben tako za bolnika zaradi načrtovanja zdravljenja kot tudi za njegove krvne sorodnike, poudarja doc. dr. Mateja Krajc, dr. med., spec. klinične genetike in javnega zdravja, vodja ambulante za onkološko genetsko svetovanje in testiranje na OI Ljubljana.