Čeprav je bolnikom v Sloveniji na voljo večina novih onkoloških zdravil, je treba za dostop do njih čakati v povprečju več kot dve leti. Glede na to, da nanje čakajo večinoma bolniki z napredovalo rakavo boleznijo, je ta čas predolg. Zato bi si vsi želeli poiskati učinkovitejše mehanizme za hitrejši dostop.
Obetamo si lahko, da bo leto 2021 prineslo potrditev, naj določanje mutacij PIK3CA in AKT1 postane standardni del klinične prakse pri bolnicah z invazivnim lobularnim karcinomom dojk. Asist. Domen Ribnikar, dr. med., spec. internistične onkologije iz OI Ljubljana, vodi raziskovalni projekt s tem ciljem.
Tudi na letošnjem kongresu ASCO je sodeloval Onkološki inštitut Ljubljana. Dr. Simona Borštnar, dr. med., je strnila podrobnosti treh najvidnejših na ASCO vključenih raziskav na področju zdravljenja raka dojk in genetskega testiranja slovenskih bolnic z rakom dojk. Rezultati slednjega so pokazali presenetljivo statistiko.
»Obvladovanje raka v severnoprimorski regiji je trd oreh, zelo težko je biti sam na periferiji,« je iskrena dr. Mojca Humar, dr. med., spec. int. onkologije, vodja Odseka za hematologijo in onkologijo Splošne bolnišnice dr. Franca Derganca Nova Gorica, kjer opravijo več kot 2.000 pregledov letno. Toda prednosti, ki jih regionalni center prinaša slovenski onkologiji, so vredne vztrajanja.
Ali je operacija primarnega tumorja pri na novo diagnosticiranem metastatskem raku dojk smotrna? To je po besedah Marine Čakš, dr. med., spec. interne onkologije, z Oddelka za onkologijo v UKC Maribor pereče vprašanje, na katerega pa plenarno predavanje na letošnjem kongresu ASCO ni odgovorilo pritrdilno.