Imunoterapija in diagnostična zanesljivost preiskave FET PET/CT
Na nedavnem kongresu Združenja za nuklearno medicino in molekularno slikanje je asist. Andrej Doma, dr. med., spec. nuklearne medicine, vodja Oddelka za nuklearno medicino na Onkološkem inštitutu Ljubljana, proučeval vpliv nedavne imunoterapije na diagnostično zanesljivost preiskave FET PET/CT pri bolnikih z možganskimi zasevki po radioterapiji metastaz. Študija poudarja spremenljivo napovedno zmogljivost bioloških označevalcev FET PET/CT pri ocenjevanju izidov možganskih lezij.
Posodobljeni podatki za raziskavi EMPOWER-Lung 3 in MARIPOSA
Na kongresu WCLC so predstavili tudi nove podatke raziskave EMPOWER-Lung 3, ki potrjujejo uporabnost cemiplimaba v kombinaciji s kemoterapijo pri različnih histoloških tipih NDRP, s posebno izrazito koristjo pri bolnikih s ploščatoceličnim NDRP. Nova analiza iz študije MARIPOSA pa kaže, da kombinacija amivantamaba in lazertiniba pomembno zmanjša odpornost, povezano z mutacijama EGFR in MET, v primerjavi z osimertinibom.
Nove terapevtske možnosti za bolnike z DRP
Na WCLC so bili predstavljeni tudi pomembni novi podatki, ki prinašajo upanje na izboljšanje zdravljenja drobnoceličnega raka pljuč (DRP), zlasti pri bolnikih z omejenimi možnostmi po standardni terapiji. Poudarek je bil na razvoju novih ciljnih zdravil, imunoterapiji in globljem razumevanju bioloških označevalcev za natančnejši izbor bolnikov.
WCLC 2025: Prebojni podatki v zdravljenju pljučnega raka
Na letošnjem Svetovnem kongresu pljučnega raka (WCLC) 2025 so bili predstavljeni številni prelomni podatki, ki bodo v prihodnje oblikovali klinično prakso pri zdravljenju nedrobnoceličnega (NDRP). Največ navdušenja je požela študija FLAURA2, ki je potrdila pomembno izboljšanje celokupnega preživetja pri bolnikih z EGFR mutiranim NDRP.
Razmerje med koristjo in tveganji dodajanja kemoterapije zdravljenju z ZINT
Zaviralci imunskih nadzornih točk (ZINT) veljajo za standardno zdravljenje napredovalega nedrobnoceličnega raka pljuč, ki jih pogosto uporabimo v kombinaciji s kemoterapijo. Razmerje med dodano koristjo in imunsko pogojenimi neželenimi učinki je pri kombiniranem pristopu, zlasti v heterogenih in starejših populacijah, ki so večinoma slabo zastopane v kliničnih študijah, še vedno slabo opredeljeno.
Starejši bolnik s pljučnim rakom – izzivi in priložnosti
Povprečna starost bolnikov z rakom pljuč ob diagnozi presega 65 let, zato se vse pogosteje srečujemo s specifičnimi izzivi zdravljenja te populacije. Številni starostniki z rakom ostajajo nezdravljeni ali prejemajo podoptimalno zdravljenje, piše Katja Mohorčič, dr. med., spec. pnevmologije s Klinike Golnik.
Novosti v diagnostiki pljučnega raka
Poleg uveljavljene standardne diagnostične poti za odkrivanje pacientov z rakom pljuč sta bila kot pomembna pristopa na kongresu ELCC predstavljena program presejanja (nizkodozni CT – LDCT) in sledenje naključno ugotovljenih nodulov, ki so bili odkriti ob diagnostiki drugih bolezni. Piše doc. dr. Mateja Marc Malovrh, dr. med., spec. pnevmologije z Univerzitetne klinike Golnk.
Programi zgodnjega dostopa do zdravil
Slovenski raziskovalci so ovrednotili razpoložljivost in raziskali značilnosti programov zgodnjega dostopa do zdravil v Sloveniji. V analizo so vključili 324 novih zdravil v desetletnem obdobju. Največji delež zdravil je bil namenjen onkološkemu zdravljenju. Kaj so ugotovili v analizi?
Indikacije za uporabo kanabinoidov v paliativi so zelo omejene
Zelo malo je znanstveno potrjenih indikacij za uporabo kanabinoidov v paliativni oskrbi onkoloških bolnikov in jih nikoli ne uporabljamo kot zdravilo prvega izbora, temveč kvečjemu le kot drugo ali tretjo linijo in običajno kot dodatno (ad on) terapijo, razlaga asist. dr. Maja Ebert Moltara, dr. med., spec. internistične onkologije in vodja Oddelka za akutno paliativno oskrbo z Onkološkega inštituta Ljubljana.
Koraki do presejalnega programa za pljučnega raka v Sloveniji
V želji, da Slovenija še naprej ostane ena izmed evropskih držav, ki svojim prebivalcem ponuja vsa z dokazi podprta organizirana presejanja za raka, in v želji zmanjšati umrljivost zaradi pljučnega raka smo začeli izvajati aktivnosti za implementacijo programa presejanja za pljučnega raka. Kako poteka postopek in kje smo z uvedbo? Piše doc. dr. Martina Vrankar, dr. med., spec. onkologije z radioterapije z Onkološkega inštituta Ljubljana.
Sporočanje slabe novice
»Mi prinašamo novice, ki trajno spreminjajo življenje. Sporočamo, da se je žena spremenila v vdovo, da je mama ostala brez sina, da smo potrdili maligno bolezen z zelo slabo prognozo. Zavedati se moramo pomembnosti trenutka in pomembnosti načina posredovanja teh sporočil svojim bolnikom in njihovim svojcem,« je povedala prim. Simona Repar Bornšek, dr. med., spec. družinske medicine iz ZD Ljubljana. Z njo smo iskali pristope, ki olajšajo najtežjo vrsto komunikacije v medicini.
WCLC 2024: Pomembni odgovori za več boljših odločitev v zdravljenju NDRP
Prinaša večje koristi neoadjuvantno ali perioperativno zdravljenje resektabilnega NDRP? To je bil le eno od vprašanj, na katerega so iskali odgovor na nedavnem kongresu WCLC. Predstavljeni so bili tudi novi podatki o koristih bispecifičnega protitelesa PD-1/VEGF, ivonescimaba, perioperativnega durvalumaba v kombinacijah in perioperativnega pembrolizumaba.
ASCO 2024: še tri na kratko
Povzemamo še tri odmevne raziskave, ki so jih predstavili na letošnjem ASCO. Katera podskupina bolnikov z adenokarcinomom ima mutacijo HER2, kateri režim zdravljenja visokorizičnega EGFR-mutiranega NDRP prinaša večje koristi? Kakšne koristi ima lahko prilagojena paliativna oskrba pri napredovalem pljučnem raku?
Celokupno preživetje in zdravila, odobrena na podlagi nezrelih podatkov
Odobritev zdravila proti raku na podlagi nadomestnega izida zdravljenja lahko oteži oceno celokupnega preživetja, saj se ob pozitivnem izidu bolniki iz kontrolne skupine pogosto odločijo za zdravljenje s preučevanim zdravilom. Kako zgodnejša dostopnost do zdravil vpliva na nadaljnje rezultate kliničnih raziskav? Odgovor ponuja raziskava, objavljena v reviji Lancet Oncology.
Slovenski prispevek v zdravljenju pljučnega raka na ASCO
Med slovenskimi raziskavami je bila na letošnjem ASCO predstavljena tudi retrospektivna observacijska raziskava Klinike Golnik o treh strategijah doziranja pembrolizumaba v zdravljenju NDRP. Raziskavo je komentirala njena prva avtorica, Urška Janžič, dr. med., spec. internistične onkologije s Klinike Golnik.
Z analizo krvi še prej do diagnoze?
V nedavni študiji, objavljeni v reviji Nature Communications, so proučevali povezave med 1463 plazemskimi beljakovinami in 19 vrstami raka z uporabo opazovalnih in genetskih pristopov na podlagi podatkov iz UK Biobanke. Odkrili so 618 povezav med beljakovinami in rakom ter 317 biooznačevalcev za raka, vključno s 107 primeri, odkritimi več kot sedem let pred diagnozo raka.
Kardiotoksičnost zdravljenja v teoriji in praksi
Prim. doc. dr. Robert Marčun, dr. med., spec. interne medicine in pnevmologije, s Klinike Golnik je na nedavnem 8. pnevmološkem, alergološkem in imunološkem kongresu predstavil možne kardiotoksične posledice zdravljenja s sodobnimi onkološkimi zdravili. Je kardiotoksičnost možna tudi pri zdravljenju bolnikov s pljučnim rakom?
